Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R15/1 Lendava–Ljutomer

(1)S to uredbo se v skladu z Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R15/1 Lendava–Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 984.

(3)Državni prostorski načrt je v decembru 2023 pod številko 16017 izdelalo podjetje ZUM d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer.

(3)Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4)Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. Pridobljeno je bilo okoljevarstveno soglasje z odločbo št. 35402-26/2020-ARSO-37 z dne 5. 1. 2023, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

(5)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 13., 14., 22., 25., 26., 27., 34., 35. in 36. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: – prenosni plinovod R15/1 Lendava–Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: plinovod) od priključnega odseka merilno-regulacijske postaje Lendava (v nadaljnjem besedilu: MRP Lendava) v stacionaži km 0 + 655 do merilno-regulacijske postaje Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: MRP Ljutomer), – razširitev MRP Ljutomer, – zaporna postaja BS1/1 (v nadaljnjem besedilu: BS1/1), – sistem katodne zaščite, – sprememba načrtovanega prenosnega plinovoda M9 Lendava–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: plinovod M9) v dolžini približno 700 m južno od naselja Dolnji Lakoš, – ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, – rušitev in prestavitev objektov, odstranitev rastja in ureditev površin po zgraditvi plinovoda, – krajinska ureditev na območju MRP Ljutomer in BS1/1, na območjih prečkanj gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter – drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah: – k. o. Črenšovci (140): 2363, 2364, 2366, 2367, 2368, 2369, 2370, 2371, 2372, 2373, 2374, 2375, 2376, 2377, 2405, 2406, 2407, 2409, 2410, 2411, 2412, 2414, 2415, 2416, 2417, 2418, 2419, 2420, 2421, 2422, 2423, 2424, 2433, 2445/1, 2446/1, 2446/2, 2447/1, 2447/2, 2448/1, 2448/2, 2449/1, 2449/2, 2451/1, 2451/2, 2452/1, 2452/2, 2453, 2454, 2455, 2456/2, 2457/2, 2458/2, 2459/2, 2460, 2461/2, 2462, 2463/2, 2464/2, 2465/2, 2466/2, 2467, 2875, 2878, 2879, 2882, 2883, 2886, 2887, 2888, 2889, 2890, 2891, 2892, 2893, 2894, 2895, 2900, 3483/5, 3512, 3529; – k. o. Gornja Bistrica (141): 2055/1, 2056, 2057, 2058, 2059, 2068/1, 2069, 2070, 2071, 2072, 2074, 2075, 2238; – k. o. Srednja Bistrica (142): 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 261, 262, 263, 264/1, 264/2, 265, 266, 268/1, 268/2, 269, 270, 271, 272/2, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040, 1041, 1042, 1043, 1044, 1045, 1046, 1047/1, 1047/2, 1048, 1049, 1050, 1051, 1052, 1053/1, 1053/2, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060/1, 1060/2, 1061, 1062, 1063, 1064, 1065, 1066, 1067, 1068, 1070, 1071, 1072, 1073, 1074/1, 1074/2, 1075, 1076, 1077, 1078, 1079, 1080, 1081, 1082, 1083, 1084, 1085, 1086, 1087, 1088, 1089, 1090, 1091, 1092, 1093, 1094, 1095, 1098, 1099, 1100, 1101, 1102, 1103/1, 1103/2, 1104, 1105/1, 1105/2, 1106, 1107, 1108, 1109/1, 1109/2, 1110, 1111, 1112, 1113, 1177, 1178, 1179, 1180, 1181, 1182, 1183, 1186, 1187, 1188, 1190, 1192, 1193, 1196, 1197, 1200, 1201/1, 1201/2, 1201/3, 1204, 1205, 1207, 1208, 1209, 1211, 1212, 1213, 1216, 1218, 1219, 1220, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225, 1226, 1227/1, 1227/2, 1228, 1229, 1247/1, 1247/2, 1248/1, 1249/1, 1250, 1251, 1252, 1253, 1254, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262, 1263, 1264, 1265, 1266, 1267, 1268, 1269, 1271, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276, 1277, 1278, 1313, 1314, 1315, 1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322, 1323, 1324, 1325, 1326, 1327, 1328, 1329, 1330, 1331, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336, 1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1355/1, 1355/2, 1356/1, 1357/1, 1358/1, 1359/1, 1360/1, 1361/1, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1378, 1379, 1380, 1381/1, 1381/2, 1382, 1383, 1384, 1385, 1386, 1387, 1388, 1389, 1420, 1464, 1469, 1470/2, 1471, 1472/2, 1475; – k. o. Dolnja Bistrica (143): 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 69, 70, 74, 76, 77, 79, 93, 94, 96, 97, 100, 101, 102, 103, 106, 107, 108, 109, 111, 114, 115, 116, 117, 118, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 134, 3519, 3520; – k. o. Velika Polana (160): 4206, 4207, 4208, 4209, 4210, 4211, 4212, 4213, 4214, 4215, 4216, 4218, 4264, 4265, 4266, 4267, 4268, 4269, 4270, 4271, 4272, 4284, 4462, 4463, 4465, 4466, 4469, 4470, 4472, 4473, 4474, 4477, 4479, 4480, 4481, 4484, 4485, 4487, 4488, 4489, 4490, 4491, 4492, 4493, 4494, 4497, 4498, 4501, 4502, 4503, 4504, 4505, 4506, 4507, 4508, 4509, 4510, 4513, 4514, 4515, 4516, 4519/1, 4519/2, 4543, 4544, 4545, 4546, 4547, 4548, 4551, 4552, 4553, 4554, 4555, 4556, 4557, 4558, 4559, 4560, 4563, 4564, 4565/1, 4565/2, 4566/1, 4566/2, 4567, 4568, 4569, 4570, 4571, 4572, 4573, 4574, 4576/1, 4576/2, 4577/1, 4577/2, 4578, 4579, 4580, 4581, 4584/1, 4584/2, 4585, 4587, 4588, 4589, 4590, 4591, 4592, 4593, 4594, 4596, 4597, 4600, 4601, 4603, 4604, 4605, 4607, 4608, 4609, 4612, 4614, 4616, 4619, 4620, 4622, 4624, 4625, 4626, 4629, 4631, 4633, 4634, 4637, 4638, 4641, 4642, 4644, 4645, 4647, 4648, 4651, 4652, 4655/1, 4655/2, 4657, 4658, 4662, 4663, 4664, 4668, 4669, 4675, 4676, 4677, 4682, 4683, 4776, 4792/2, 4805; – k. o. Hotiza (161): 1, 5, 6, 7, 8, 36, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 43/1, 43/2, 44, 45, 46, 47/1, 47/2, 50, 51, 52, 54, 55/1, 55/2, 58, 59, 62, 63/1, 63/2, 64, 65, 66, 69, 70, 181, 182, 193, 194, 196, 197, 198, 199/2, 200, 205, 206, 207, 212, 213, 214, 219, 220, 221, 222, 228, 229, 230, 233, 234, 235, 238, 239, 240, 243, 244, 248/1, 248/2, 249/1, 253, 255, 256, 257, 258/1, 258/2, 258/3, 259/1, 259/2, 259/3, 259/5, 264, 270, 400, 401, 402, 403, 404, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 417/1, 417/2, 417/3, 418/1, 418/2, 419, 420, 421, 423, 424, 425, 426, 427/4, 898/1, 898/2, 899/1, 902, 903, 904, 905, 907, 911, 912, 913, 914/1, 914/2, 915/1, 915/2, 917, 918, 919, 920, 923/1, 923/2, 923/4, 924, 925, 926, 928, 929, 930, 931, 932, 933/1, 933/2, 934, 935, 936, 937, 938, 939, 940, 941, 942, 943, 944, 945, 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 966, 2816/2, 2824, 2825; – k. o. Kapca (162): 679/1, 679/2, 923, 924, 925, 926/1, 926/2, 927, 928, 931, 932/1, 932/2, 933, 936, 937, 938/1, 938/2, 938/3, 939, 1105, 1106, 1107, 1108/1, 1108/2, 1108/3, 1108/4, 1110, 1111, 1113, 1114, 1115, 1117, 1118, 1171, 1172, 1173, 1191, 1192, 1193, 1194, 1195, 1196, 1197, 1198, 1199, 1202, 1203, 1207, 1208, 1209, 1210, 1213/1, 1213/2, 1213/3, 1214, 1215, 1216, 1217, 1218, 1221/1, 1221/2, 1717/2, 1736, 1737, 1738, 1739, 1740/1, 1742, 1743, 1746, 1747, 1750, 1751, 1752, 1756, 1757, 1762, 1763, 1767, 1768, 1769, 1770, 1772, 1773, 1776, 1777, 1779, 1780, 1781, 1782, 1783, 1784, 1785, 1787, 1788, 1789, 1790, 1794, 1795, 1796, 1798, 1799, 1800, 1801, 1804, 1805, 1806, 1810, 1811, 1812, 1813, 1816, 1817, 1818, 1819, 1823, 1824, 1825, 1826, 1829, 1830, 1831, 1832, 1836, 1837, 1842, 1843, 1844, 1847, 1848, 1849, 1852, 1853, 1854, 1855, 1858, 1859, 1860, 1861, 1864, 1866, 1869, 1870, 1873, 1874, 1877, 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885, 1886, 1889, 1890, 1893, 1895, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917, 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 1928, 1929, 1930, 1931, 1932, 1933, 1934, 1935, 1936, 1937, 1938, 1939, 1940, 1941, 1944, 1945, 1946, 1947, 1948, 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1989/1, 1989/2, 1995, 2685, 2686, 2687, 2688, 2689, 2690, 2692, 2693, 2694, 2695, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2704, 2705, 2706, 2707, 2708, 2709, 2710, 2711, 2712/1, 2713/1, 2714, 2715, 2716, 2717/2, 2718, 2878, 2879, 2880, 2881, 2882, 2883, 2884, 2885, 2886, 2887, 2888, 2889, 2892, 2893, 2896, 2897, 2900, 2901, 2904, 2905, 2908, 2909, 2910, 2911, 2912, 2913, 2914, 2915, 2916, 2917, 2918, 2919, 2955, 2956, 2957, 2958, 2959, 2960, 2961, 2962, 2963, 2964, 2965, 2966, 2967, 2968, 2969, 2970, 2971, 2972, 2973, 2974, 2975, 2989/3, 2989/4, 2990, 2991, 2993, 2996, 2998, 2999, 3000, 3290, 3292, 3294, 3295, 3296; – k. o. Gaberje (164): 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 399, 400, 401, 402, 403, 406, 407, 409, 410, 411, 412, 414, 416, 417, 420, 421, 422/1, 422/2, 422/3, 422/4, 422/5, 422/6, 422/8, 424/2, 424/3, 434, 435, 436, 437, 500, 501, 502, 503, 504/1, 504/2, 504/3, 504/4, 504/5, 505, 507, 508, 509, 2470, 2482, 2495/1, 2496, 2497; – k. o. Lakoš (165): 755, 756, 759, 760, 761/1, 761/2, 765, 767, 769, 770, 773, 774, 775, 776, 777, 778, 779, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786, 787, 788, 789, 790, 791, 792, 793, 794, 795, 796, 797, 798, 799, 800, 801, 802, 803, 804, 805, 806, 999, 1001/1, 1003/1, 1003/3, 1004/1, 1006/1, 1007, 1009/1, 1009/3, 1009/4, 1010/2, 1011/2, 1014/2, 1015/2, 1018, 1028/2, 1040/1, 1045, 1046, 1049, 1050, 1051, 1057, 1059, 1067, 1069, 1075, 1078, 1079, 1080/2, 1091, 1092, 1093, 1095/1, 1413, 1414, 1415, 1416, 1417, 1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 1435, 1436, 1437, 1438, 1439, 1440, 1441, 1442, 1449, 1450, 1454, 1455, 1460, 1461, 1462, 1463, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504, 1505, 1506, 1507, 1508, 1547, 1548, 1549, 1550, 1551, 1552, 1553/1, 1553/2, 1554, 1555, 1556, 1557, 1558, 1559, 1560, 1564, 1565/1, 1567/1, 1570, 1573, 1581/1, 1588, 1596, 1597, 1598, 1601, 1604, 1605, 1606, 1607, 1613, 1614, 1616, 1617, 1629, 1630/3, 1631, 1632, 1633, 1634, 1644, 1655, 1656, 1657, 1670, 1671, 1690, 1691, 1818, 1819/2, 1819/3, 1820, 1821, 1822, 1823/1, 1825, 1826, 1830/1, 1830/2, 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1836, 1837, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844, 2315, 2316, 2317, 2318, 2319, 2320, 2321, 2322, 2323, 2326, 2330/1, 2330/2, 2331/1, 2332, 2356, 2357, 2358, 2359, 2360, 2361, 2362, 2363, 2369, 2370, 2371, 2372, 2379, 2380, 2381, 2382, 2383, 2384, 2385, 2386, 2387, 2388, 2428, 2429, 2430, 2431, 2433, 2434, 2435, 2436, 3846, 3852/2, 3854/2, 3855/2, 3856, 3858, 3865, 3869/2, 3878/2, 3879/2, 3880/2, 4314/3, 4320, 4321, 4328, 4329/1, 4330/4, 4352, 4367/17, 4367/19, 4375/3; – k. o. Cven (241): 730, 1094, 1095/1, 1095/2, 1096, 1097/1, 1097/2, 1098, 1103, 1104, 1105, 1106, 1108, 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112, 1115, 1116/1, 1116/2, 1117/1, 1117/2, 1118, 1232, 1278, 1279, 1280, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1291, 1292/1, 1292/2, 1298, 1301, 1306, 1307, 1310, 1334, 1336, 1337, 1338, 1339, 1357, 1380, 1384, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392, 1393, 1400, 1401, 1415; – k. o. Ljutomer (259): 3234, 3235, 3236, 3239, 3240; – k. o. Pristava (273): 116, 117, 119/1, 120/12, 120/15, 121, 122/1, 122/2, 127, 129/1, 129/2, 130, 131, 132/1, 212, 213/1, 213/2, 214, 216, 218, 220, 221, 225/3, 236/12, 236/13, 239/50, 239/51, 239/52, 239/53, 239/54, 239/55, 239/57, 239/66, 513/2, 514/1, 514/3, 514/4, 555/1, 555/2, 558, 563/1, 563/2, 564, 565, 568, 569, 570, 574/1, 574/2, 574/3, 574/4, 574/5, 574/6, 576/1, 577, 578, 580/1, 580/2, 580/4, 581, 582/2, 585, 587/2, 587/3, 590, 591, 592/1, 592/2, 594/2, 597/1, 597/2, 598/1, 598/2, 599/1, 599/5, 600, 601, 610/1, 610/4, 610/5, 611/1, 611/2, 611/3, 611/4, 612, 613/1, 613/3, 613/4, 617/3, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 618/6, 619/1, 619/2, 619/5, 621, 622/1, 622/2, 625, 627/4, 628/1, 628/2, 628/3, 628/4, 631, 633, 646, 649, 700, 701, 702/1, 703, 716, 717/1, 717/2, 720, 721, 722; – k. o. Veščica (275): 357/1, 357/2, 357/3, 358/1, 358/2, 358/3, 361, 362/1, 362/2, 363/1, 365/1, 365/2, 382/1, 382/2, 382/3, 383/1, 383/2, 384/1, 384/2, 386/1, 386/2, 397/1, 397/2, 397/3, 398, 399, 400, 401, 404/1, 404/2; – k. o. Razkrižje (276): 99, 100, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110/1, 110/2, 111/1, 112/1, 113/1, 114/1, 115/1, 116/1, 117/1, 118/1, 119/1, 121/1, 122, 123, 124, 125, 157, 158, 159/1, 160, 161, 162/1, 163/1, 164, 165, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 258, 259, 260/1, 260/2, 260/3, 261, 263, 273/1, 274/1, 274/3, 275/1, 276/1, 277/1, 277/4, 278/1, 279/1, 280/1, 281, 282/1, 283/1, 284/1, 285/1, 286/1, 288, 289, 290, 291, 330, 331, 332, 722/2, 723/1, 723/3, 724.

(2)Območje izključne rabe za širitev MRP Ljutomer in BS1/1: – k. o. Cven (241): 1095/1, 1098, 1105, 1108, 1109; – k. o. Srednja Bistrica (142): 1338, 1339.

(3)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcelacije, listi 3.1–3.10).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč: 1. zemljišča izključne rabe, ki so: – zemljišča za objekte energetske infrastrukture na območjih širitve MRP Ljutomer in BS1/1; 2. zemljišča omejene rabe, ki so: – zemljišča na območju plinovoda (od 0 do 5 m od osi plinovoda obojestransko), – zemljišča za ureditev pripadajoče energetske in komunalne infrastrukture, – zemljišča za prestavitev obstoječe energetske infrastrukture, – zemljišča za ureditev priključkov naprav katodne zaščite in anodnih ležišč s kabelskimi trasami; 3. zemljišča začasne rabe, ki so: – zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij omejene rabe.

(2)Zemljiščem, razen tistim na območjih izključne rabe, se namenska raba ne spreminja.

(3)Pogoji za ureditev zemljišč omejene rabe so določeni v 13., 15., 29. in 41. členu te uredbe.

(1)Trasa plinovoda v dolžini približno 21 km poteka od priključnega odseka MRP Lendava v stacionaži 0 + 655 do MRP Ljutomer. Poteka vzporedno s plinovodom M9, in sicer od priključnega odseka MRP Lendava na zahodni strani avtoceste A5 proti naselju Gornji Lakoš in v nadaljevanju severno od naselij Gaberje, Kapca, Hotiza, Dolnja Bistrica, Razkrižje in Pristava vse do Ljutomera, kjer se zaključi na obstoječo MRP Ljutomer, ki je predvidena za razširitev. Med naseljema Dolnja Bistrica in Razkrižje trasa prečka reko Muro.

(2)Plinovod se položi v oddaljenosti 11,0 m od plinovoda M9, na delu trase, ki poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom R15 Kidričevo–Lendava, pa v oddaljenosti 8 m od obstoječega plinovoda. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je odmik izjemoma lahko večji, izjemoma pa tudi manjši, vendar ne manjši od 3,5 m medsebojnega svetlega odmika od plinovoda M9 in ne manjši od 2 m medsebojnega svetlega odmika od obstoječega plinovoda R15 Kidričevo–Lendava.

(1)Plinovod ima premer cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 barov. Zgradi se z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih načrtovanih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda.

(2)Višina nadkritja plinovoda med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,0 m, praviloma pa 1,2 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, hidromelioracijskih območij in pri obdelovalnih površinah v odvisnosti od vrste kultur se globina nadkritja ustrezno poveča.

(1)Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo na območju MRP Ljutomer in BS1/1. S katodno zaščito se plinovod ščiti tudi pred vplivi visokonapetostnih elektroenergetskih vodov. Naprave za katodno zaščito se priključijo na elektroenergetsko omrežje. Lokacije anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite ter poteki tras napajalnih kablov za izvedbo priključka naprav katodne zaščite na elektroenergetsko omrežje so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.10). Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda.

(2)Lega cevovodov in vseh drugih njegovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi na vseh prehodih cest, vodotokov in večjih jarkov. Pri prehodih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.

(3)Ob plinovodu se, za potrebe izvajanja nadzora in upravljanja plinovodnega sistema ter podatkovnega povezovanja plinovodnih objektov (MRP Ljutomer, BS1/1), po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov. Na mestih odcepov kabla ali na mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.

Za dostop do trase plinovoda se uporabijo obstoječe javne in gozdne ceste ter poljske poti.

(1)MRP Ljutomer se zgradi na severni strani obstoječega platoja obstoječe MRP Ljutomer na prenosnem plinovodu R15 Kidričevo–Lendava v končni stacionaži plinovoda.

(2)Plato MRP Ljutomer je velikosti približno 55 m × 32 m na severni strani in 20 m x 22 m na zahodni strani obstoječega platoja na nazivni koti 175,95 m n. v. Ogradi se z mrežno ograjo višine do 2,50 m. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali pranimi betonskimi ploščami, dovoz, notranja cesta in delovne površine pred objekti se asfaltirajo, druge površine se posujejo s prodom ali ozelenijo.

(3)Dovoz do razširjenega platoja se uredi prek obstoječega platoja MRP Ljutomer. Na severovzhodni strani platoja se prestavi odsek poljske poti v dolžini približno 75 m.

(4)Na platoju se zgradijo naslednji objekti: – objekt merilno-regulacijskih linij velikosti približno 20 m × 11 m, višine približno 8 m, streha je dvokapna z naklonom približno 20°, izvede se v jeklu ali betonu z lahko jekleno streho, barva fasade povzema barve naravnega okolja, v katero se objekt umešča, oblikovanje objekta izraža njegovo tehnološko vsebino; – zbiralnik kondenzata, pokrit s streho enokapnico velikosti približno 6 m × 6 m z naklonom največ 10°, zbiralnik se postavi v armiranobetonsko lovilno skledo; – jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 15 m; – naslednje plinske naprave: dve sprejemno-oddajni čistilni napravi in filter separatorji za čiščenje plina ter – drugi pomožni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo načrtovanega objekta.

(5)Na platoju se zgradijo notranja krožna cesta in delovne površine z elementi, ki zagotavljajo prevoznost intervencijskim vozilom. Delovne površine se omejijo z dvignjenimi robniki in so nagnjene proti lovilnikom olj. Za elektroenergetsko napajanje se izvede elektroenergetski kablovod iz transformatorske postaje TP Novi Cven 2. Na platoju se izvede razsvetljava s popolnoma zasenčenimi svetili z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, ki imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop. Padavinska voda s strešin se spelje v ponikovalnice z delovnih površin pred objekti prek standardiziranih lovilnikov olj. Ponikovalnice se locirajo izven vpliva povoznih in delovnih površin. Padavinska voda z notranje ceste se odvaja gravitacijsko na nižje ležeči teren.

(1)Na plinovodu se zgradi sekcijska zaporna postaja z oznako BS1/1 v km 14 + 625.

(2)Plato sekcijske zaporne postaje je velikosti približno 12 m × 10 m. Ogradi se z mrežno ograjo višine do 2,5 m, na njem se zgradi jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 8 m. Pohodne površine in površine okrog nadzemnih plinovodnih naprav se tlakujejo z betonskimi ploščami ali betonskimi tlakovci, druge površine se posujejo s prodom ali ozelenijo. Zunaj ograjenega dela platoja se uredi obračališče za motorna vozila. Plato je na nazivni koti 171,70 m n. v.

(3)Za dostop do BS1/1 se rekonstruira dostopna pot s priključkom na regionalno cesto R3-726 (Renkovci–Črenšovci–Razkrižje). Dostopna pot je makadamska s širino vozišča najmanj 3 m.

(4)Lokacija sekcijske zaporne postaje in potek dostopne poti sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list 2.1.7).

(1)Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda, sega 7 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 15 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje in polaganje plinovoda v jarek), razen pri poteku skozi gozd, kjer je delovni pas širok 8 m na eno stran od osi plinovoda in 11 m na drugo stran od osi plinovoda. Ožji del delovnega pasu (za odlaganje izkopanega materiala) je v smeri proti prenosnemu plinovodu R15 Kidričevo–Lendava. Delovni pas se določi tudi za potrebe gradnje drugih prostorskih ureditev (gospodarska javna infrastruktura), ki segajo zunaj območja delovnega pasu plinovoda.

(2)Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.10).

(1)Pred gradnjo se rastje odstrani v celotnem delovnem pasu. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno, tako da se kar najbolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa. Rob preseke je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen.

(2)Plato MRP Ljutomer se prekinjeno linijsko obodno zasadi ob severovzhodnem vogalu in vzhodni stranici na zunanjem robu ograje z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. V primeru, da je že zgrajen plato zaporne postaje BS1 za plinovod M9, se opusti zasaditev platoja južno od vhoda.

(3)Kovinski deli vseh nadzemnih objektov se pobarvajo v temnejših neizstopajočih barvah brez sijaja.

(4)Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokim drevjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, ter rekultivacija njivskih površin se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Zatravi se z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.

(5)Za celotno traso in nadzemne objekte plinovoda se kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje sanacijo gozdnih robov, obvodne vegetacije na območjih prečkanj s prekopom, obnovo živic v odprti krajini in zasaditev ob platoju MRP Ljutomer.

(1)Prestavita in preuredita se rastlinjaka v km 2 + 200 na zemljišču s parcelnima št. 1830/1 in 1830/2, k. o. Lakoš (165).

(2)Porušita in odstranita se naslednja objekta: – nezahtevni objekt v km 2 + 230 na zemljišču s parcelno št. 1820, k. o. Lakoš (165), – stanovanjska stavba v km 2 + 260 na zemljišču s parcelno št. 1825, k. o. Lakoš (165).

(3)Rušitve in prestavitve so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list 2.1.2).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji posegi, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta: – rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture, – urejanje vodotokov, – izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, – ureditve v skladu s predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč, – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če so njihovi podzemni in nadzemni deli oddaljeni od osi plinovoda vsaj 5 m.

(2)Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma, če je plinovodno omrežje že zgrajeno in predano v uporabo, njegovega upravljavca.

(3)Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnost posegajo ti posegi.

(1)Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so: – projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja, – če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda, – trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur, – gospodarska javna infrastruktura se ne prestavlja na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo, – odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več za ta namen, – pred začetkom izvajanja strojnih del se vse podzemne komunalne vode ročno odkopljejo v celotni širini jarka za polaganje plinovoda.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.10).

(1)Križanje državnih cest se izvede s podvrtavanjem z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Kadar to ni mogoče, investitor v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih cest, za prekop ceste pridobi soglasje lastnika in upravljavca državnih cest.

(2)Križanje občinskih cest in gozdnih cest se izvede s prekopom. Ne glede na prejšnji stavek se podvrta z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi tudi lokalna cesta LC050011 v občini Črenšovci in lokalna cesta LC223021 v občini Razkrižje.

(3)Višina nadkritja nad temenom cevi je pri državnih cestah najmanj 2 m, pri občinskih cestah pa najmanj 1,5 m glede na nivo vozišča.

Vodoravna križanja plinovoda in podzemnega omrežja elektronskih komunikacij morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Križanje se izvede tako, da poteka plinovod pod kablom v razdalji najmanj 0,5 m. Na mestu križanja se izvede zaščita voda z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev.

Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna, bližnji jaški morajo imeti odprtine.

Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvede sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa se izvede med gradnjo.

(1)Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji: – pri križanju plinovoda in nadzemnega visokonapetostnega elektroenergetskega voda znaša razmik med plinovodom in temeljem stebra nadzemnega elektroenergetskega voda najmanj 10 m, med plinovodom in ozemljili stebra pa najmanj 2 m, za križanja se izdelata študija o vplivu in elaborat izvedbe, – pri vzporednem poteku plinovoda z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu; če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi ustrezna zaščita na ogroženih mestih, – pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.

(2)Pri križanju ali približevanju plinovoda srednje- in nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji: – drogovi se prestavijo na oddaljenost najmanj 7 m od plinovoda, prestavitvi se prilagodijo nadzemni vodi na sosednjih razpetinah, – na območju naselja Gornji Lakoš se srednjenapetostni nadzemni vod kablira v dolžini približno 250 m in postavi nov drog, – vodoravna križanja plinovoda in kablovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med plinovodom in kablovodom mora biti najmanj 0,5 m, – najmanjši odmik med plinovodom in kablovodom ali ozemljilom je najmanj 1,5 m. Kadar najmanjših odmikov ni mogoče doseči, se kablovodi zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo ali se prestavijo na predpisani odmik, – oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovodne cevi do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m in v naselju večja od 1,5 m, – pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, ki je globlji od vzporednega kablovoda, se na predpisani način zavaruje posedanje zemlje pod kablovodom, – pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.

(3)Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo. Omogoči se neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, zaradi katerega bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.

(1)Prestavijo se trasa plinovoda M9 v dolžini približno 700 m med km 1 + 500 in km 2 + 250 ter pripadajoči optični kabli. Za njegovo gradnjo se opredeli nov delovni pas. Prestavitev je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list 2.1.2).

(2)Križanja distribucijskega plinovodnega omrežja se izvedejo s prekopom pod obstoječim distribucijskim plinovodom s svetlim višinskim odmikom najmanj 0,5 m.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcelacije, listi 3.1–3.10), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.

(3)Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtavanja. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.

(4)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(5)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(6)Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine mora biti delovni pas čim ožji.

(7)Nadzemne oznake plinovoda se ne postavljajo na območjih in objektih kulturne dediščine oziroma v njihovi neposredni bližini.

(8)Po zaključku del se teren ob neposredni bližini objektov in območij kulturne dediščine vzpostavi v prvotno stanje in obnovijo se vsi uničeni elementi kulturne krajine.

(9)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Ohranjajo se naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Živice, posamezna drevesa in grmi, ostanki nekdanjih mrtvic in starih strug s pripadajočo lesno vegetacijo, ki so z gradnjo prizadeti, se po izgradnji ponovno vzpostavijo, odstranjene mejice in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestijo. Če v bližini obstoječih dreves in grmovnic potekajo gradbena dela, se ta drevesa in grmovnice ustrezno zaščitijo.

(3)Na območju POV SI5000010 Mura se na odseku med km 6 + 500 in km 13 + 400 vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja, na odseku med km 14 + 700 in km 16 + 300 pa od 15. septembra do 15. februarja.

(4)Pri prečkanju vodotokov s prekopom se izvedejo naslednji ukrepi: – vsa dela na Liboviji in jarkih med km 7 + 500 in km 13 + 500 se opravijo od 1. novembra do 15. februarja. V septembru pred začetkom izgradnje se na celotnem odseku dodatno trikrat izvede elektroizlov in lov z vršami za činkljo. Ulovljeni osebki se prenesejo v primerne dele vodotoka zunaj delovnega pasu. Plinovod se protierozijsko zaščiti. Na enem robu delovnega pasu se v strugi uredi poglobitev dna na dolžini od 2 do 3 m, in sicer globine od 0,5 do 1 m. Morebitna kamnita zaščita dna struge se nadkrije z 0,4 m substrata, s čimer se prepreči izpostavljenost kamnite zaščite na površini ali peti brežine, – vsa dela na Murici se opravijo od 15. junija do 31. avgusta. Od 1. maja do 15. septembra se več tednov pred začetkom gradnje dodatno najmanj trikrat izvede elektroizlov in lov z vršami za činkljo. Ulovljeni osebki se prenesejo v primerne dele vodotoka zunaj delovnega pasu. Plinovod se protierozijsko zaščiti. Morebitna kamnita zaščita dna struge se nadkrije z 0,4 m substrata, s čimer se prepreči izpostavljenost kamnite zaščite na površini ali peti brežine, – regulacija vodotokov ter druge spremembe vodnega toka in režima niso dovoljene, – pri poseganju v vodotoke in njihovo neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija, – pri betoniranju ob in v vodotokih se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo, – vsi ostanki gradbenega materiala in drugi odpadki se odstranijo, – pred začetkom del se v istem dnevu izvede standardni elektroizlov rib, rakov in školjk na mestu posega in do 100 m nizvodno, za kar poskrbi pristojna ribiška organizacija v sodelovanju z naravovarstvenim nadzornikom. Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega upravljavca ribiškega okoliša.

(5)Na območju metuljev strašničnih mravljiščarjev med km 6 + 500 in km 13 + 400 se vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja v čim krajšem časovnem obdobju. Delovni pas se ogradi. Ob začetku del se na celotni širini delovnega pasu najprej odstrani travna ruša z 0,4 m debelo plastjo prsti, ki se deponira v neposredni bližini habitata mravljiščarja, vendar zunaj habitata, na njivskih površinah v enem sloju tako, da je ruša na zgornji, zračni strani. Izkopana zemljina za položitev cevi se začasno deponira zunaj habitata mravljiščarja ali na mestih, s katerih je travna ruša odstranjena. Po položitvi cevi se jama zasuje z deponirano zemljino s tega odseka, delovni pas se na celotni širini prekrije z deponirano rušo s pripadajočo prstjo s tega odseka in doseje se mešanica travnih semen z zdravilno strašnico, ki se nabere v habitatih mravljiščarjev v vegetacijski sezoni na tem območju pred načrtovanim posegom. Izvajanje del poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za metulje), ki se vključi ob pridobitvi gradbenega dovoljenja, v letu pred začetkom gradnje preveri prisotnost metuljev mraljiščarjev, ustrezno prilagodi ukrepe in opredeli površine, s katerih se nabere mešanica travnih semen, ter pod nadzorom pedologa.

(6)Na območju močvirske logarice v km 6 + 750 se vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja, v čim krajšem časovnem obdobju. Delovni pas se ogradi. Ob začetku del se na celotni širini delovnega pasu najprej odstrani travna ruša z 0,3 m debelo plastjo prsti, ki se deponira v neposredni bližini habitata močvirske logarice, vendar zunaj habitata, na njivskih površinah v enem sloju tako, da je ruša na zgornji, zračni strani. Spodnji del ruše se ne izpostavlja soncu. Po potrebi se v zimskem času ruša zaščiti s filcem proti zmrzali. Izkopana zemljina za položitev cevi se začasno deponira zunaj habitata močvirske logarice ali na mestih, s katerih je travna ruša odstranjena. Po položitvi cevi se jama zasuje z deponirano zemljino s tega odseka, delovni pas se na celotni širini prekrije z deponirano rušo s pripadajočo prstjo s tega odseka. Izvajanje del poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak botanik) in pod nadzorom pedologa.

(7)Čim prej po poseku drevja se na celotni trasi namesti 100 duplastih in 100 špranjastih netopirnic. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje.

(8)Med gradnjo in po posegu se upoštevajo naslednji pogoji: – na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi ter v habitate zavarovanih vrst se posega v najmanjši možni meri, – košnja za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin se izvaja 2-krat letno v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta, predvsem na območjih gozdnih posek in ob vodotokih, – sečnja drevja in grmovnic se izvaja od 1. septembra do konca februarja. Posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseke. Sečnja dreves, debelejših od 0,5 m, poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za hrošče), – na območju delovnega pasu se v gozdu in ob vodotokih zunaj pasu 5 m od osi plinovoda levo in desno do roba delovnega pasu predvidi pogozditev vseh poškodovanih površin z avtohtono drevesno vegetacijo. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se zasadi z avtohtonimi grmovnimi vrstami, – pri vzdrževalnih delih širina preseke, ki se skozi višjo vegetacijo in gozd vzdržuje v zatravljeni obliki s košnjo, ne sme presegati 2,5 m levo in desno od osi plinovoda. V pasu od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se vzdržuje grmovni pas. V oddaljenosti več kot 5 m od osi plinovoda levo in desno se omogoča nemotena rast drevja, – pri vzdrževalnih delih se širina preseke, ki se vzdržuje ob vodotoku, ohranja v minimalni še dopustni širini, kot to zahteva varnost plinovoda. Na poseki se omogoči razrast vegetacije avtohtonih (ob)vodnih makrofitov in visokih steblik, – pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, ne ruva.

(9)Investitor o začetku del najmanj štirinajst dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.

(1)S podvrtavanjem se izvede prečkanje Mure od km 14 + 708 do km 15 + 578 in Libovije od km 10 + 300 do km 10 + 396. Druga prečkanja vodotokov in jarkov se izvedejo s prekopom ali s podvrtavanjem.

(2)Plinovod na priobalnem zemljišču mora prenesti obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.

(3)Pri posegih v vodotoke in v njihovo bližino se upoštevajo naslednji pogoji: – prečkanja in posegi v struge vodotokov se izvedejo tako, da ne spremenijo pretoka vode, njene kakovosti in biološke raznovrstnosti, med deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti ter da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice, – teme cevi je najmanj 3 m pod dnom reke Mure in najmanj 1,5 m pod najnižjo točko dna neurejenih vodotokov in hudourniških strug, – območje poglobljenega dela cevovoda je pri reki Muri je še najmanj 100 m na obeh bregovih reke, pri tem je minimalno nadkritje nad temenom cevi 2 m, pri neurejenih vodotokih pa na razdalji od 3,0 do 5,0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih vodotoka, – prečkanja vodotokov s prekopom se izvedejo z dodatno zaščito cevi proti eroziji, – pri poseganju v vodotoke ne sme nastati novo erozijsko žarišče, ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov ali preprečen odtok visokih voda in hudournikov, če pride do porušitve brežin, se vzpostavi prvotno stanje, brežine se izjemoma zavarujejo s kamnito oblogo, struga se sonaravno zaščiti, – med gradbenima jamama na obeh straneh vodotoka za postavitev mehanizacije za podvrtavanje se obrežno rastje v opredeljenem delovnem pasu ne poseka, prav tako se na območju podvrtanja ne seka vegetacija med obratovanjem plinovoda, – ob prečkanjih vodotokov in jarkov je delovni pas čim ožji, – postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov ni dovoljeno, – območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ohranita obstoječi dostop do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela, – prečkanja se izvajajo v prisotnosti rečne nadzorne službe.

(1)Dela se izvajajo tako, da so izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju.

(2)Na platoju MRP Ljutomer se vsak rezervoar goriva za posamezni dizelski agregat vkoplje, zasuje in zatravi. Rezervoarji so v oljetesni dvoplaščni izvedbi.

(3)Investitor mora za celotni del trase, ki poteka čez vodovarstvena območja, zagotoviti nadzor hidrogeologa.

Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi: – zaščita plinovoda proti vzgonu, – nasipi izkopanega materiala na poplavnih območjih se prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode v primeru nenadnih poplav, – dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo nastopanja poplav, – takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob izgradnji plinovoda poškodovane, – kjer je mogoče, se izkopni material iz jarka odlaga na vzvodno stran jarka glede na smer toka poplavne vode, – če se v času gradnje plinovoda na območju Libovije ali med R3-726 (Renkovci–Črenšovci–Razkrižje) in murskim nasipom uredi začasna dostopna pot, se pot izvede z gramoznim nasutjem na geotekstilu in ob morebitnem sočasnem pojavu visokih voda se spremlja vpliv nasutja na vodni režim. Če se gladini nizvodno in vzvodno od nasutja razlikujeta za več kot 0,1 m, se nasutje lokalno odstrani.

(1)Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, še posebno na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.

(2)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče ne obdeluje globlje od 0,5 m in ne postavljajo se opore, namenjene za kmetijstvo in sadjarstvo.

(3)Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij tako, da je svetla razdalja med dnom drenaže in temenom plinovodne cevi najmanj 0,5 m. Drenažne cevi se prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo v celotnem delovnem pasu v enaki kakovosti kot pred gradnjo. Med gradnjo se zagotavlja delovanje preostalega osuševalnega sistema.

(4)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 30. člena te uredbe.

(5)Na območjih začasne deponije ruše habitatov strašničnega mravljiščarja se dela izvajajo izključno v suhem vremenu. Zemljišče se zavaruje z geotekstilom tako, da se prepreči mešanje slojev in zmanjša stiskanje tal. Transportne poti se uredijo po obstoječih poljskih poteh ali po robu posamezne njive. Za delo se uporabljajo lahka vozila in stroji. Po posegu se geoteksil odstrani.

(6)Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(7)Globina vkopa plinovoda skozi gozd je takšna, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

(8)Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in definira mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

(9)Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.

(1)Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti. Izvajajo se ukrepi za preprečevanje zbitosti tal.

(2)Pri izkopu je treba ločiti zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih slojev in ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bila odkopana. Nasipi so lahko visoki do vključno 1,5 m. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani tudi na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa.

(3)Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma se vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku se utrdi do naravne zbitosti, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabi izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi zemljina z drugih lokacij na trasi, ki je neonesnažena ter vsebuje glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.

(4)Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane gozdne in travniške površine ter opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobir), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.

(1)V bližini stanovanjskih stavb se gradnja in transporti opravljajo v dnevnem času ob delovnikih od ponedeljka do petka, razen ob praznikih, od 6. do 18. ure, v soboto od 6. do 16. ure. Pri tem se transportne poti v največji meri izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.

(2)V primeru uporabe gradbene mehanizacije, ki povzroča močne sunke ali stalne vibracije, se v bližini grajenih objektov njihovo obratovanje prilagodi tako, da se doseže čim manjša izpostavljenost objektov vibracijam in hrupu.

(1)Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se zbirajo ločeno ter predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.

(2)Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.

(3)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(4)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico zunaj vodovarstvenega območja. Odpadna olja in kondenzat filter separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.

(5)Ostanki gradbenega materiala se oddajo v predelavo ali odstranjevanje.

(6)V primeru, da se pri izkopih naleti na nasutje odpadkov, se le-ti odstranijo v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago.

Na celotni trasi plinovoda se za potrebe obrambe zagotovi rezervacija dveh optičnih vlaken v kabelski kanalizaciji za optični kabel, s priključki in odcepi, ki se določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah: – posamezni deli trase plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda, – MRP Ljutomer, – BS1/1, – prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in začasne prestavitve drugih objektov ter vodne ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev, – drugi ukrepi in ureditve, predvideni s to uredbo, – dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.

(2)Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo zaključene funkcionalne celote, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na vodni režim ali stanje voda ter poplavno varnost.

(1)Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi: – monitoring območij ohranjanja narave, – monitoring del v vodotokih, – monitoring kmetijskih zemljišč.

(2)Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi: – monitoring območij ohranjanja narave, – monitoring sanacijskih zasaditev, – monitoring hrupa na območju MRP Ljutomer in MRP Lendava.

(3)Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi: – dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve, – dodatne krajinskoarhitekturne ureditve, – sanacija poškodb, – sprememba rabe prostora ali objektov in – drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(1)Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala se uredijo le v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, zunaj površin visoko ovrednotenih habitatnih tipov in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal ter tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Za postavitev gradbiščnih kontejnerjev za pisarne, garderobe, sanitarije, priročna skladišča in podobno ter začasnih skladišč plinovodnih cevi in drugega gradbenega materiala se na območju državnega prostorskega načrta uporabijo površine v okviru delovnega pasu, ki se ogradijo z gradbiščno ograjo.

(3)Med gradnjo ni dovoljen transport mehanizacije nad prenosnim plinovodom R15 Kidričevo–Lendava in plinovodom M9, če bi ta bil izveden. Kadar je transport nujno potreben, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (na primer z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem).

(4)Pri gradnji nastali material od izkopa v skupni količini približno 105 000 m 3se uporabi za zasip jarka in ureditev platojev objektov na plinovodu, preostali material v skupni količini približno 3 500 m 3se odpelje na urejena odlagališča.

(5)Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Prevozne poti do gradbišča se določijo tako, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih naselij.

(6)Hitrost vozil na gradbišču ne sme presegati 10 km/h.

(7)Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventen izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke ter zunaj vodovarstvenih območij in poplavnih območij na območju razredov velike, srednje in majhne poplavne nevarnosti. Skladiščenje goriva na gradbišču plinovoda ni dopustno.

(8)Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi. V struge vodotokov se ne posega z materialom, ki vsebuje nevarne spojine.

(9)Svetilke se lahko postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno. Izberejo se take svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.

(10)Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v 35. in 36. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi: – pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, – pred začetkom del pregledati, popisati in fotodokumentirati stanje kmetijskih zemljišč in objektov, – pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se skupaj z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove, – pravočasno obveščati prebivalce o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo, – seznanjati prebivalce ob plinovodu s pravili in postopki, ki se upoštevajo med gradnjo in obratovanjem, – ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po koncu gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih, – zagotavljati nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov ter delovanje elektronskih komunikacij, – zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč, – narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje, – pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali za prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

Z dnem uveljavitve te uredbe se v skladu z 22. členom te uredbe na delu območja južno od naselja Dolnji Lakoš spremeni in dopolni Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M9 Lendava–Kidričevo (Uradni list RS, št. 47/16): – deveta alineja 1. odstavka 4. člena se dopolni tako, da se dodajo parcelne številke 761/2, 765, 1050, (vse k.o. Lakoš), – nadomestita se lista 4 in 5 v karti 2.1 Ureditvena situacija s prikazom križanj z infrastrukturo, – nadomestita se lista 4 in 5 v karti 3 Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcelacije iz katerih so razvidni tudi tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje spremembe območja v naravi.

(1)Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora. In sicer je dopustno: – premikati traso in delovni pas plinovoda znotraj območja iz 4. člena te uredbe, – spremeniti površino gradbene parcele za MRP Ljutomer in BS1/1 za največ 15 %, – spremeniti gabarite objektov za največ 20 % in – prestaviti vode druge gospodarske javne infrastrukture.

(2)Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabševati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorske ureditve iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 34. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za ureditev, ki je predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavita na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-226/2024 Ljubljana, dne 5. septembra 2024 EVA 2024-2560-0006 Vlada Republike Slovenije