Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZZUKDPSS)

S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za zagotovitev ustreznih zmogljivosti za stabilno delovanje sistema na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, način njihovega izvajanja ter način zagotavljanja sredstev.

Ukrepi iz tega zakona veljajo do 31. decembra 2026.

Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1)Do sofinanciranja v skladu s tem zakonom je za izvajanje ukrepov iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. oddelka II. poglavja tega zakona upravičen izvajalec, ki v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, v mreži javne službe opravlja socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji oziroma pomoč družini na domu, in izvajalec, ki v skladu zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, izvaja dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), izbran na javnem pozivu za posamezen ukrep v skladu s 36. členom tega zakona.

(2)Do financiranja v skladu s tem zakonom je za izvajanje ukrepa iz 8. oddelka II. poglavja tega zakona upravičen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ).

Ministrstvo, pristojno za solidarno prihodnost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o izvajanju tega zakona Vladi Republike Slovenije poroča enkrat letno do 31. maja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

(1)Izvajalcu se za doseganje kadrovskih pogojev, kot jih določajo predpisi s področja socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe oziroma zdravstvene dejavnosti, zagotovijo sredstva za sofinanciranje stroškov, povezanih s pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije za zaposlenega (v nadaljnjem besedilu: NPK) v skladu s tem zakonom, in sicer v višini do 3.000 eurov na zaposleno ali zaposlenega (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).

(2)Upravičeni stroški sofinanciranja NPK iz prejšnjega odstavka so stroški: – usposabljanja za pridobitev NPK; – preverjanja in potrjevanja NPK v skladu s predpisi, ki urejajo NPK; – službenih poti, povezani s pridobivanjem NPK; – odsotnosti z dela, povezani s pridobitvijo NPK, kot jih ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, oziroma kolektivna pogodba, ki ureja dejavnost zdravstva in socialnega varstva.

(3)Izvajalec lahko sredstva za sofinanciranje pridobitve NPK za posameznega zaposlenega v skladu s tem zakonom uveljavlja samo enkrat.

(4)Izvajalec ni upravičen do sredstev za sofinanciranje pridobitve NPK za zaposlenega, za katerega je ta ali drug izvajalec že uveljavljal sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega na podlagi ukrepa iz 6. oddelka II. poglavja tega zakona.

Način, postopek preverjanja in potrjevanje NPK iz prejšnjega člena se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo NPK.

(1)Izvajalec in zaposleni za sofinanciranje pridobitve NPK skleneta pogodbo o sofinanciranju pridobitve NPK, v kateri določita medsebojne pravice in obveznosti. V pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo najmanj: 1. vrsta NPK; 2. višina sofinanciranja upravičenih stroškov pridobitve NPK iz drugega odstavka 6. člena tega zakona; 3. rok, v katerem mora zaposleni pridobiti NPK; 4. višina, način in rok povračila stroškov iz 2. točke tega odstavka, če zaposleni NPK ne pridobi ali ga ne pridobi v dogovorjenem roku, pa ne gre za opravičljive razloge; 5. višina, način in rok povračila stroškov iz 2. točke tega odstavka, če zaposleni ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katero je pridobil NPK, v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, ali če zaposleni novo pogodbo o zaposlitvi odpove pred potekom enega leta od zaposlitve; 6. delovno mesto, na katerem se bo zaposleni zaposlil po pridobitvi NPK iz 1. točke tega odstavka; 7. opravičljive razloge na strani zaposlenega za neizpolnitev obveznosti iz 3. točke tega odstavka v roku.

(2)Izvajalec z zaposlenim, ki je pridobil NPK, v treh mesecih po pridobitvi NPK, sklene novo pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu, za katero je pogoj za zaposlitev NPK, ki jo je zaposleni pridobil.

(3)Opravičljivi razlogi na strani zaposlenega iz 4. točke prvega odstavka tega člena so starševstvo ali zdravstveni razlogi, ki začasno, do enega leta, vplivajo na delazmožnost, izjemne družinske ali socialne okoliščine in neizpolnjene obveznosti zaradi višje sile. Opravičljivi razlogi iz prejšnjega stavka se dokazujejo s potrdilom pristojnega centra za socialno delo, izbranega osebnega zdravnika oziroma drugega pristojnega organa.

(4)Izvajalec proračunska sredstva za sofinanciranje stroškov iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena v 60 dneh od izteka rokov za povračilo stroškov, določenih v pogodbi iz prvega odstavka tega člena, vrne v proračun Republike Slovenije.

Izvajalcu, ki je vpisan v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, se za krepitev socialne mreže in socialne vključenosti uporabnic oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), ki so vključeni v socialnovarstvene storitve v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, ali storitve dolgotrajne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zagotovijo sredstva za sofinanciranje vključevanja prostovoljk oziroma prostovoljcev (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).

(1)Izvajalec iz prejšnjega člena, ob izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena, ki na dan prijave na javni poziv iz 36. člena tega zakona, zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma storitve dolgotrajne oskrbe: – za 100 uporabnikov ali več, je upravičen do sofinanciranja stroškov vključevanja prostovoljcev v višini do 3.000 eurov mesečno; – za 50 do vključno 99 uporabnikov, je upravičen do sofinanciranja stroškov vključevanja prostovoljcev v višini do 1.000 eurov mesečno.

(2)Izvajalec iz prejšnjega člena uporabnika, ki je vključen v več socialnovarstvenih storitev oziroma storitev dolgotrajne oskrbe, v številu uporabnikov iz prejšnjega odstavka upošteva samo enkrat.

(3)Izvajalec iz prejšnjega člena je upravičen do sofinanciranja stroškov iz prvega odstavka tega člena, če ima v obdobju, za katero oddaja zahtevek za izplačilo: – v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, sklenjen dogovor o organiziranem prostovoljskem delu najmanj s številom prostovoljcev, ki je enak desetini števila uporabnikov; – posamezni prostovoljec iz prejšnje alineje opravljene najmanj štiri ure mesečno prostovoljskega dela in – določeno osebo, ki opravlja naloge koordinacije prostovoljcev iz 12. člena tega zakona in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij katerekoli smeri ter ima vsaj eno leto izkušenj s področja dela z ljudmi oziroma vsaj eno leto izkušenj s področja organiziranega prostovoljstva.

(4)Izvajalec iz prejšnjega člena je poleg stroškov za delo prostovoljca, ki so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, upravičen tudi do sofinanciranja stroškov za: – usposabljanje prostovoljcev v skladu z 11. členom tega zakona in – kritje stroškov nalog koordinacije prostovoljcev iz 12. člena tega zakona.

(5)Izvajalec iz prejšnjega člena je upravičen do sofinanciranja stroškov, določenih v prvem in četrtem odstavku tega člena, v skupni višini iz prvega odstavka tega člena.

(6)Če ima izvajalec iz prejšnjega člena več poslovnih enot, lahko uveljavlja sofinanciranje vključevanja prostovoljcev za vsako posamezno poslovno enoto, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena. Poslovna enota je poslovna enota izvajalca, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovna enota).

(1)Izvajalec iz 9. člena tega zakona prostovoljcu zagotovi usposabljanje v obsegu 15 šolskih ur iz vsebin: – prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja; – najpogostejših težav v duševnem zdravju in nenasilja; – komunikacije z osebami z različnimi oviranostmi; – varstva osebnih podatkov; – pomena prostovoljstva pri izvajalcu; – poznavanja etičnih pravil organiziranega prostovoljstva pri izvajalcu; – pristopa do uporabnikov, pravic in odgovornosti prostovoljcev in – preprečevanja prenosa nalezljivih bolezni.

(2)Ure usposabljanja iz prejšnjega odstavka se ne vštevajo v ure prostovoljskega dela iz druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.

Naloge koordinacije prostovoljcev pri izvajalcu iz 9. člena tega zakona so zlasti: 1. pridobivanje prostovoljcev; 2. organizacija usposabljanja prostovoljcev v skladu s prejšnjim členom; 3. priprava dogovora o organiziranem prostovoljskem delu v skladu s predpisi s področja prostovoljstva s posameznim prostovoljcem; 4. strokovna pomoč in podpora prostovoljcu pri opravljanju prostovoljskega dela; 5. dodatna podpora za mladoletne prostovoljce; 6. koordinacija prostovoljskega dela, priprava načrta prostovoljskega dela in spremljanje izvedbe opravljenega prostovoljskega dela; 7. promocija prostovoljstva; 8. sodelovanje s strokovnimi delavci in strokovnimi sodelavci izvajalca iz 9. člena tega zakona; 9. vodenje evidenc v skladu z drugim odstavkom 40. člena tega zakona in zakonom, ki ureja prostovoljstvo; 10. priprava poročil o prostovoljskem delu v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

Izvajalec je upravičen do sofinanciranja stroškov vzpostavitve modela kakovosti in varnosti socialnovarstvenih storitev, zdravstvenih storitev oziroma storitev dolgotrajne oskrbe, ki jih za uporabnike zagotavlja izvajalec (v nadaljnjem besedilu: model kakovosti in varnosti obravnave).

(1)Minister, pristojen za solidarno prihodnost (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje skupino, katere naloge so: 1. priprava smernic za vzpostavitev modela kakovosti in varnosti obravnave ter kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave; 2. svetovanje izvajalcu v postopku vzpostavljanja modela kakovosti in varnosti obravnave; 3. spremljanje poročanih kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave; 4. revizija kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave; 5. priprava predloga strategije kakovosti in varnosti obravnave na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe; 6. priprava predloga kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave za sistemsko implementacijo enotnega spremljanja kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih.

(2)V skupino minister imenuje: – tri predstavnike ministrstva; – enega predstavnika ministrstva, pristojnega za zdravje; – enega predstavnika ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, in – po enega predstavnika izvajalcev.

(3)Minister na podlagi realiziranih nalog iz 1. točke prvega odstavka tega člena sprejme smernice za vzpostavitev modela kakovosti in varnosti obravnave ter kazalnike kakovosti in varnosti obravnave. Smernice za vzpostavitev modela kakovosti in varnosti obravnave ter kazalniki kakovosti in varnosti obravnave se objavijo na spletni strani ministrstva.

(1)Izvajalec: – vzpostavi model kakovosti in varnosti obravnave skladno s smernicami iz tretjega odstavka prejšnjega člena; – zagotovi, nadgradi oziroma prilagodi informacijski sistem za namen spremljanja kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave in – spremlja in poroča ministrstvu kazalnike kakovosti in varnosti obravnave iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)V postopku vzpostavitve modela kakovosti in varnosti obravnave izvajalec zagotovi tudi usposabljanje za učinkovito upravljanje s kadrovskimi viri in usposabljanje s področja upravljanja s kakovostjo in varnostjo obravnave (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) za zaposlene, kot so: direktor, strokovni vodja, odgovorna oseba za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, vodja kuhinje, vodja tehnične službe in vodja druge organizacijske enote pri izvajalcu, ki izvaja naloge v postopkih zaposlovanja in organizacije dela.

(1)Izvajalec za zagotovitev usposabljanja zaposlenih iz drugega odstavka prejšnjega člena organizira: 1. usmerjeno usposabljanje na temo zagotovitve učinkovitih praks za upravljanje s kadrovskimi viri; 2. individualni trening osebnih veščin zaposlenih s ciljem zagotovitve učinkovitejšega zaposlovanja; 3. celosten pregled praks za upravljanje s kadrovskimi viri s ciljem zagotovitve učinkovitosti zaposlovanja pri izvajalcu s pridobitvijo povratnih informacij in izdelavo razvojnega načrta na področju upravljanja s kadrovskimi viri; 4. analizo 360 stopinj z zaposlenimi s ciljem pridobitve povratnih informacij o učinkovitosti in uspešnosti upravljanja s kadrovskimi viri ter postopki na področju zaposlovanja; 5. usposabljanje s področja upravljanja s kakovostjo in varnostjo obravnave.

(2)Izvajalec zagotovi usposabljanje iz prejšnjega odstavka z zunanjim ponudnikom usposabljanja, ki je izbran v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(1)Za vzpostavitev modela kakovosti in varnosti obravnave je izvajalec, ki ima na dan prijave na javni poziv iz 36. člena tega zakona zaposlenih: – 150 oseb ali več, upravičen do sofinanciranja stroškov v višini do 3.500 eurov mesečno; – 50 do vključno 149 oseb, upravičen do sofinanciranja stroškov v višini do 2.500 eurov mesečno; – do vključno 49 oseb, upravičen do sofinanciranja stroškov v višini do 1.000 eurov mesečno.

(2)Pri določanju števila zaposlenih iz prejšnjega odstavka se zaposleni, ki je pri izvajalcu vključen v opravljanje več socialnovarstvenih storitev oziroma storitev dolgotrajne oskrbe, upošteva samo enkrat.

(3)Upravičeni stroški za aktivnosti iz 15. člena tega zakona so stroški: 1. dela zaposlenih, ki pri izvajalcu sodelujejo pri vzpostavitvi modela kakovosti in varnosti obravnave in pri spremljanju in poročanju kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave; 2. vzpostavitve, prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema izvajalca za spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave oziroma nakupa programske ali strojne opreme, ki omogoča brezžično vodenje kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave ter usposabljanja zaposlenih za uporabo informacijskega sistema; 3. usposabljanja zaposlenih iz drugega odstavka 15. člena tega zakona.

(1)Izvajalcu, ki socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo opravlja v obliki celodnevnega varstva v zavodu, oziroma izvajalcu, ki opravlja celodnevno dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva), se za kakovostno in varno obravnavo uporabnikov ter za posodobitev in optimizacijo delovnih postopkov zagotovijo sredstva za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov (v nadaljnjem besedilu: sodobni pripomočki).

(2)Sodobni pripomočki so zlasti pripomočki za: 1. obračanje uporabnikov v postelji; 2. prenos uporabnikov; 3. čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme; 4. transport; 5. razvoz obrokov znotraj institucije; 6. ločevanje, pranje, likanje oziroma razdeljevanje perila; 7. druga opravila, za katera izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva v vlogi za sofinanciranje izkaže, da so sodobni pripomočki varni za uporabo in izkazujejo možnost implementacije robotiziranega, avtomatiziranega oziroma avtonomnega načina dela ter utemelji razbremenitev zaposlenih oziroma izkaže pozitivne učinke na kakovost in varnost obravnave.

(3)Kot sodobni pripomoček se ne upošteva pripomoček, ki je že del običajne rabe v gospodinjstvu, socialnovarstveni storitvi, dolgotrajni oskrbi ali je del opreme, ki jo mora izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva zagotoviti v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, oziroma zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.

(1)Izvajalec celodnevnega institucionalnega varstva, ki ima na dan prijave na javni poziv iz 36. člena tega zakona v celodnevno institucionalno varstvo v zavodu oziroma v celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji vključenih najmanj 20 uporabnikov, je upravičen do sofinanciranja stroškov nakupa sodobnih pripomočkov v višini do 40.000 eurov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je izvajalec iz prejšnjega odstavka, ki ima več poslovnih enot, v katerih zagotavlja celodnevno institucionalno varstvo v zavodu oziroma celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji, in ima na dan prijave na javni poziv iz 36. člena tega zakona v to storitev vključenih najmanj 20 uporabnikov, upravičen do sofinanciranja stroškov nakupa sodobnih pripomočkov v višini do 40.000 evrov za vsako posamezno poslovno enoto.

(3)Kot upravičen strošek se v okviru višine sofinanciranja iz prvega in drugega odstavka tega člena priznajo tudi stroški usposabljanja zaposlenih pri izvajalcu iz prvega odstavka tega člena za uporabo sodobnih pripomočkov. Strošek tega usposabljanja ne sme presegati 5 % celotne višine sofinanciranih stroškov nakupa sodobnih pripomočkov, do katerih bo upravičen izvajalec iz prvega odstavka tega člena.

(1)Izvajalcu se zagotovijo sredstva za sofinanciranje stroškov integracije pri njem na novo zaposlene osebe, ki nima državljanstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: na novo zaposlena oseba), v delovno in bivalno okolje, in njenih družinskih članov, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: družinski član), v bivalno okolje.

(2)Družinski člani na novo zaposlene osebe so v skladu s tem zakonom: – njeni mladoletni otroci oziroma posvojenci; – njen zakonec ali zunajzakonski partner in – mladoletni otroci oziroma posvojenci njenega zunajzakonskega partnerja.

Izvajalec v okviru izvajanja integracijskega programa: – zagotavlja začasno nastanitev in sofinancira stroške začasne nastanitve pri njem na novo zaposlene osebe in njenih družinskih članov; – opravlja administrativne in svetovalne aktivnosti v postopkih, povezanih s priznavanjem v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije za pri njem na novo zaposlene osebe, in postopkih, povezanih s preizkusom znanja slovenskega jezika za namen priznavanja poklicne kvalifikacije; – organizira in financira tečaje slovenskega strokovnega jezika za pri njem na novo zaposlene osebe in pripravi priročnik s prevodi najpogostejših izrazov iz svoje dejavnosti; – organizira in financira svetovalne ter izobraževalne dejavnosti za družinske člane za namen priznavanja poklicne kvalifikacije za delo v Republiki Sloveniji, spoznavanja zgodovine in običajev v Republiki Sloveniji in njihovega hitrejšega vključevanja v bivalno okolje.

(1)Izvajalec je upravičen do sofinanciranja stroškov integracijskega programa za stroške: – nastanitve pri njem na novo zaposlene osebe, če ji zagotovi začasno nastanitev, v višini do 250 eurov mesečno, za prvih šest mesecev od dneva zaposlitve pri izvajalcu; – povezane s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacije oziroma s postopkom preizkusa znanja slovenskega jezika za namen priznavanja poklicne kvalifikacije pri njem na novo zaposlene osebe, v enkratnem znesku v višini do 500 eurov; – tečaja slovenskega strokovnega jezika za pri njem na novo zaposlene osebe, ki obsega najmanj 50 šolskih ur in priprave priročnika s prevodi najpogostejših izrazov iz dejavnosti izvajalca, v enkratnem znesku v višini do 1.000 eurov; – dejavnosti iz četrte alineje prejšnjega člena v enkratnem znesku v višini do 500 eurov na družino pri njem na novo zaposlene osebe.

(2)Kritje stroškov tečaja slovenskega strokovnega jezika iz tretje alineje prejšnjega odstavka se ne izključuje s kritjem stroškov tečaja iz tretje alineje prvega odstavka 33. člena tega zakona oziroma s kritjem stroškov drugih tečajev slovenskega jezika, kot jih določajo predpisi s področja zaposlovanja tujcev oziroma urejanja trga dela.

(3)Pri izvajalcu na novo zaposlena oseba oziroma njen družinski član je lahko v integracijski program iz tega zakona vključen samo enkrat.

Izvajalcu se zagotovijo sredstva za sofinanciranje stroškov zaposlenemu za pridobitev izobrazbe, ki je pri izvajalcu pogoj za zaposlitev na delovnem mestu na področju osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ali dolgotrajne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: zahtevana izobrazba) in se dokazuje z javno listino.

(1)Izvajalec je upravičen do enkratnega sofinanciranja stroškov za pridobitev zahtevane izobrazbe do 5.000 eurov na zaposlenega, napotenega na izobraževanje.

(2)Upravičeni stroški so stroški, nastali v zvezi s pridobivanjem zahtevane izobrazbe v skladu s tem ukrepom, in sicer: – šolnina in s šolanjem povezani stroški javno veljavnih izobraževalnih programov za pridobitev zahtevane izobrazbe do vključno 7. ravni slovenskega ogrodja kvalifikacij; – stroški službenih poti v povezavi s pridobivanjem zahtevane izobrazbe; – stroški odsotnosti z dela, povezani s pridobivanjem zahtevane izobrazbe, kot jih ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, oziroma kolektivna pogodba, ki ureja dejavnost zdravstva in socialnega varstva.

(3)Če se zaposleni, ki mu je izvajalec sofinanciral stroške iz prejšnjega odstavka, po pridobitvi zahtevane izobrazbe, zaposli pri drugem izvajalcu, slednji ni upravičen do sofinanciranja stroškov izobraževanja za isto osebo na podlagi tega zakona.

(4)Izvajalec ni upravičen do sofinanciranja stroškov izobraževanja za zaposlenega, če je zanj že uveljavljal sofinanciranje pridobitve NPK na podlagi tega zakona.

(1)Izvajalec in zaposleni za sofinanciranje stroškov zahtevane izobrazbe skleneta pogodbo o sofinanciranju, v kateri določita medsebojne pravice in obveznosti. V pogodbi se določijo najmanj: 1. pogodbene stranke; 2. izobraževalni program, ki je predmet sofinanciranja v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena; 3. višina sofinanciranja upravičenih stroškov, nastalih v zvezi s pridobivanjem zahtevane izobrazbe iz drugega odstavka prejšnjega člena in rok ter način njihovega izplačila; 4. rok, v katerem mora zaposleni pridobiti zahtevano izobrazbo; 5. višina, način in rok povračila sredstev iz 3. točke tega odstavka, če zaposleni zahtevane izobrazbe ne pridobi oziroma je ne pridobi v dogovorjenem roku, pa ne gre za opravičljive razloge; 6. delovno mesto, na katerem se bo zaposleni zaposlil po pridobitvi zahtevane izobrazbe; 7. opravičljivi razlogi na strani zaposlenega za neizpolnitev obveznosti iz 4. točke tega odstavka v roku; 8. višina, način in rok povračila stroškov iz 3. točke tega odstavka, če zaposleni ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katero je pridobil izobrazbo v roku, določenem v 4. točki tega odstavka.

(2)Izvajalec z zaposlenim, ki mu je sofinanciral stroške izobraževanja, v treh mesecih po pridobitvi izobrazbe, sklene novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero je zaposleni pridobil izobrazbo. V pogodbi o zaposlitvi se določi tudi način in višina povračila sorazmernega deleža sredstev, namenjenih sofinanciranju stroškov izobraževanja, če zaposleni pogodbo o zaposlitvi odpove pred pretekom enakega števila let, za kolikor se mu je zagotovilo sofinanciranje izobraževanja.

(3)Za opravičljive razloge iz 7. točke prvega odstavka tega člena in način njihovega dokazovanja se uporablja tretji odstavek 8. člena tega zakona.

(4)Izvajalec proračunska sredstva za sofinanciranje stroškov iz 5. in 8. točke prvega odstavka tega člena v 60 dneh od izteka rokov za povračilo stroškov, določenih v pogodbi iz prvega odstavka tega člena, vrne v proračun Republike Slovenije.

(1)Izvajalcu se zagotovijo sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije zaključnega letnika rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja dijaku oziroma dijakinji oziroma študentu oziroma študentki zaključnega letnika študijskega programa do vključno 7. ravni po slovenskem ogrodju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: štipendist), ki ni v delovnem razmerju, niti ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na ZRSZ in ne prejema sredstev za isti namen iz drugih javnih virov, in sicer za pridobitev izobrazbe v programih gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija.

(2)Izvajalec lahko sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije za posameznega štipendista v skladu s tem zakonom uveljavlja le enkrat.

(3)Kadrovska štipendija iz prvega odstavka tega člena se ne izključuje s štipendijami, kot jih določa zakon, ki ureja štipendiranje.

Izvajalcu se za posamezno kadrovsko štipendijo zagotovijo sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije v višini 200 eurov mesečno.

(1)Izvajalec s štipendistom sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se določijo najmanj: 1. pogodbene stranke; 2. izobraževalni program, za katerega se kadrovska štipendija zagotavlja; 3. višina kadrovske štipendije in rok ter način njenega izplačila; 4. datum in obdobje prejemanja kadrovske štipendije; 5. rok, v katerem mora štipendist zaključiti izobraževalni program iz 2. točke tega odstavka; 6. višina, način in rok povračila sredstev iz 3. točke tega odstavka, če štipendist ne izpolni obveznosti oziroma obveznosti ne izpolni v dogovorjenem roku, pa ne gre za opravičljive razloge; 7. delovno mesto, na katerem se bo štipendist zaposlil po zaključku izobraževalnega programa iz 2. točke tega odstavka; 8. opravičljivi razlogi na strani štipendista za neizpolnitev obveznosti v roku iz 5. točke tega odstavka; 9. višina, način in rok povračila sredstev, namenjenih sofinanciranju kadrovske štipendije, če štipendist ne sklene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katero je pridobil izobrazbo v roku, določenem v 30. členu tega zakona.

(2)Za opravičljive razloge iz 8. točke prejšnjega odstavka in način njihovega dokazovanja se uporablja tretji odstavek 8. člena tega zakona.

(3)Izvajalec proračunska sredstva za sofinanciranje stroškov iz 6. in 9. točke prvega odstavka tega člena v 60 dneh od izteka rokov za povračilo stroškov, določenih v pogodbi iz prvega odstavka tega člena, vrne v proračun Republike Slovenije.

Štipendist izgubi pravico do kadrovske štipendije v skladu s tem zakonom, če: – prekine izobraževanje ali se iz izobraževanja, za katero je prejemal kadrovsko štipendijo, izpiše; – je kadrovsko štipendijo pridobil na podlagi posredovanih neresničnih podatkov; – odpove štipendijsko razmerje; – v času prejemanja kadrovske štipendije pridobi status brezposelne osebe, se samozaposli ali zaposli.

Izvajalec v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je štipendist prejemal kadrovsko štipendijo v skladu s tem zakonom, s štipendistom sklene pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu iz 7. točke prvega odstavka 28. člena tega zakona. V pogodbi o zaposlitvi iz prejšnjega stavka se določi tudi način in višina povračila sorazmernega deleža sredstev, namenjenih sofinanciranju kadrovske štipendije, če zaposleni pogodbo o zaposlitvi odpove pred pretekom enega leta.

(1)Rok za sklenitev pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega člena se lahko podaljša iz opravičljivih razlogov na strani štipendista.

(2)Za opravičljive razloge iz prejšnjega odstavka in način njihovega dokazovanja se uporablja tretji odstavek 8. člena tega zakona.

ZRSZ v skladu s tem zakonom izvaja dodatne naloge v podporo zaposlovanju oseb, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije ali državljanstva drugih držav članic Evropske unije ali Švicarske konfederacije ali držav članic Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: državljan tretje države), pri izvajalcih ter za promocijo zaposlovanja v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi.

(1)Dodatne naloge ZRSZ iz prejšnjega člena so: – usmerjeno svetovanje izvajalcu oziroma državljanu tretje države v zvezi z zaposlovanjem pri izvajalcu, urejanjem dokumentacije v povezavi z zaposlitvijo državljana tretje države in izpolnjevanjem pogojev, potrebnih za delo pri izvajalcu; – oglaševanje in promocija prostih delovnih mest pri izvajalcih in informiranje državljanov tretje države, zainteresiranih za delo v Republiki Sloveniji, s predstavitvijo splošnih življenjskih razmer, pogojev vstopa, prebivanja, urejanja dokumentacije za zaposlitev in delo pri izvajalcih; – organizacija tečaja slovenskega jezika na ravni do vključno B2 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira, ki obsega najmanj 50 šolskih ur, v enkratnem znesku v višini do 1.000 eurov, za posameznega državljana tretje države, ki ima z izvajalcem podpisano pogodbo o zaposlitvi; – organizacija tečaja slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki obsega najmanj 20 šolskih ur, v enkratnem znesku v višini do 400 eurov, za posameznega družinskega člana državljana tretje države iz prejšnje alineje, kot jih določa drugi odstavek 20. člena tega zakona; – priprava informativnih gradiv v zvezi s postopki zaposlovanja državljana tretje države pri izvajalcu.

(2)Tečaji iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko potekajo na daljavo oziroma v državi izvora oziroma državi prebivanja državljana tretje države, še pred njegovim prihodom v Republiko Slovenijo.

(3)Tečaje iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena ZRSZ lahko zagotovi z zunanjim ponudnikom, izbranim v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(1)ZRSZ z državljanom tretje države, ki ima z izvajalcem podpisano pogodbo o zaposlitvi, sklene pogodbo o financiranju tečaja slovenskega jezika iz tretje oziroma četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena. V pogodbi o financiranju tečaja slovenskega jezika se določijo najmanj višina stroškov, rok za vključitev in zaključek ter višina, način in rok povračila stroškov tečaja slovenskega jezika iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena ZRSZ, če oseba iz prejšnjega stavka v enem letu od podpisa te pogodbe ne zaključi tečaja slovenskega jezika iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)ZRSZ proračunska sredstva za financiranje stroškov tečaja slovenskega jezika iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena v 60 dneh od izteka roka za povračilo stroškov, določenega v pogodbi o financiranju tečaja slovenskega jezika iz prejšnjega odstavka, vrne v proračun Republike Slovenije.

(1)Za izvajanje dodatnih nalog ZRSZ iz prvega odstavka 33. člena tega zakona in za kritje stroškov dela in materialnih stroškov, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem dodatnih nalog ZRSZ v skladu s tem zakonom, se sredstva zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(2)Ministrstvo in ZRSZ za namene iz prejšnjega odstavka skleneta pogodbo o financiranju, v kateri določita najmanj medsebojne obveznosti, način izvajanja dodatnih nalog ZRSZ, višino sredstev, ki se zagotovijo ZRSZ, upravičene stroške ZRSZ, način izplačevanja sredstev in način poročanja ministrstvu.

(3)ZRSZ sredstva iz prejšnjega odstavka porablja izključno za izvajanje nalog, določenih v prvem odstavku 33. člena tega zakona.

(4)ZRSZ z zbranimi sredstvi ravna učinkovito in gospodarno.

(5)Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZRSZ in drugih posrednih odhodkov za opravljanje nalog, določenih v prvem odstavku 33. člena tega zakona, in nalog ZRSZ po drugih predpisih je razmerje med številom zaposlenih za opravljanje nalog, določenih v prvem odstavku 33. člena tega zakona in številom vseh zaposlenih na ZRSZ na zadnji dan preteklega meseca.

(1)Ministrstvo za izvedbo posameznega ukrepa iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. oddelka II. poglavja tega zakona objavi javni poziv.

(2)Ministrstvo lahko začne postopek iz prejšnjega odstavka, če: – ima za izvedbo ukrepov iz tega zakona v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini; – so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in drugi predpisi in – je za posamezni javni poziv imenovana strokovna komisija v skladu z 38. členom tega zakona.

(3)Ministrstvo v javnem pozivu iz prvega odstavka tega člena poleg vsebin, določenih pri posameznem ukrepu, določi tudi način vlaganja zahtevkov za izplačila, način vračila sredstev in poročanja izvajalcev.

(4)Javni poziv iz prvega odstavka tega člena ministrstvo objavi na svoji spletni strani. Obvestilo o objavi javnega poziva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Za javni poziv iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe za javni razpis zakona, ki ureja javne finance.

(6)Sredstva se dodeljujejo po vrstnem redu prejetja popolnih vlog do porabe razpisanih sredstev.

(1)Nadzor nad porabo dodeljenih sredstev v skladu s tem zakonom se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(2)Če ministrstvo ugotovi, da ukrep ni bil uspešno izveden ali so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je izvajalec prekršil druge določbe javnega poziva iz prvega odstavka prejšnjega člena, izvajalec oziroma ZRSZ, na podlagi odločbe ministrstva, dodeljena sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v 60 dneh vrne v proračun Republike Slovenije.

(1)Postopek javnega poziva iz 36. člena tega zakona vodi strokovna komisija iz tretje alineje drugega odstavka 36. člena tega zakona, ki jo s sklepom imenuje minister.

(2)Strokovno komisijo sestavlja pet članov, zaposlenih na ministrstvu. Komisija je sklepčna, če so na seji prisotni vsaj trije člani.

(1)Ministrstvo za namen dodelitve sredstev, izvajanja in spremljanja sofinanciranja ukrepov ter ugotavljanja upravičenosti stroškov v skladu s tem zakonom vodi, obdeluje in hrani osebne podatke iz 40. člena tega zakona.

(2)Izvajalec za namen uveljavljanja sofinanciranja, izvajanja, spremljanja in poročanja o ukrepih v skladu s tem zakonom zbira, obdeluje in hrani osebne podatke iz 40. člena tega zakona.

(3)ZRSZ za namen uveljavljanja financiranja, izvajanja, spremljanja in poročanja o ukrepih v skladu s tem zakonom zbira, obdeluje in hrani osebne podatke iz petega odstavka 40. člena tega zakona, ki se nanašajo na družinske člane iz četrte alineje prvega odstavka 33. člena tega zakona, in sedmega odstavka 40. člena tega zakona.

(4)Ministrstvo za namene iz prvega odstavka tega člena brezplačno pridobiva osebne podatke od izvajalcev in ZRSZ.

(1)Zbirka osebnih podatkov o zaposlenih, kot jih določajo prvi in drugi odstavek 8. člena, drugi odstavek 15. člena, tretji odstavek 17. člena, tretji odstavek 19. člena in prvi ter drugi odstavek 25. člena tega zakona, vsebuje naslednje podatke: – osebno ime; – EMŠO; – delovno mesto.

(2)Zbirka osebnih podatkov o prostovoljcih, kot jih določa 9. člen tega zakona, vsebuje naslednje podatke: – osebno ime; – EMŠO.

(3)Zbirka osebnih podatkov o osebah iz tretje alineje tretjega odstavka 10. člena tega zakona vsebuje naslednje podatke: – osebno ime; – EMŠO; – delovno mesto; – izobrazbo.

(4)Zbirka osebnih podatkov o osebah, ki nimajo državljanstva, kot jih določa prvi odstavek 20. člena tega zakona, vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. šifro države stalnega bivališča; 4. državljanstvo; 5. izobrazbo; 6. delovno mesto.

(5)Zbirka osebnih podatkov o družinskih članih, kot jih določa drugi odstavek 20. člena in četrta alineja prvega odstavka 33. člena tega zakona, vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. šifro države stalnega bivališča; 4. državljanstvo; 5. status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet); 6. telefonsko številko in elektronski naslov; 7. izobrazbo, poklicno kvalifikacijo, usposobljenost, dodatna znanja in delovne izkušnje.

(6)Zbirka osebnih podatkov o štipendistih iz prvega odstavka 26. člena tega zakona vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. naslov, občino (šifro občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča; 4. državo stalnega ali začasnega prebivališča; 5. o statusu rezidenta za daljši čas; 6. državljanstvo; 7. transakcijski račun (številka TRR in naziv banke, kjer je račun odprt); 8. naziv izobraževalne ustanove; 9. ime izobraževalnega programa in smeri; 10. vrsto in področje izobraževanja; 11. identifikacijsko številko izobraževalnega programa; 12. letnik izobraževanja; 13. leto in letnik, v katerem je štipendist začel prejemati štipendijo; 14. višino štipendije; 15. status štipendista in način izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih); 16. o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih za prenehanje; 17. o načinu vračanja izplačanih štipendij in znesku vračila; 18. o zaposlitvi po zaključenem izobraževanju (zavezanec za zavarovanje, podlaga za zavarovanje, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje, davčno rezidentstvo).

(7)Zbirka osebnih podatkov o državljanih tretje države, kot jih določa prvi odstavek 34. člena tega zakona, vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO; 3. šifro države stalnega bivališča; 4. državljanstvo; 5. telefonsko številko in elektronski naslov.

(1)Za hrambo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz prejšnjega člena, se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

(2)V primeru prenehanja delovanja izvajalca se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirk podatkov iz prejšnjega člena, predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.

(3)Osebni podatki iz prejšnjega člena posamezne osebe se hranijo pet let po vložitvi zadnjega zahtevka za povračilo stroškov izvajalcu v povezavi s to osebo.

(1)Minister skupino iz 14. člena tega zakona imenuje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2)Smernice za vzpostavitev modela kakovosti in varnosti obravnave ter kazalnike kakovosti in varnosti obravnave iz 1. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona ministrstvo objavi na svoji spletni strani v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.

Prvi javni poziv iz 36. člena tega zakona ministrstvo objavi v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.

Minister strokovno komisijo iz 38. člena tega zakona za posamezni javni poziv iz 36. člena tega zakona imenuje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Ta zakon se za izvajalce iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki v skladu zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, izvajajo dolgotrajno oskrbo na domu, začne uporabljati 1. januarja 2025, za izvajalce, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo v instituciji, pa 1. decembra 2025. Št. 540-01/24-8/29 Ljubljana, dne 15. julija 2024 EPA 1554-IX