10. člen

(1)DDV se lahko prizna kot upravičen strošek le v delu, za katerega član partnerstva nima pravice do odbitka DDV. DDV ni upravičen strošek, razen če se podpora nanaša na nabave blaga oziroma storitev, ki jih bo član partnerstva uporabil za namene dejavnosti in transakcij, v zvezi s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, ne šteje za davčnega zavezanca, ali za namene dejavnosti in transakcij, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, oproščene plačila DDV, brez pravice do odbitka DDV.

(2)Član partnerstva, ki uveljavlja DDV kot upravičen strošek, vlogi na javni razpis in zahtevku za izplačilo sredstev priloži izjavo, da ne more odbijati vstopnega DDV, plačanega za nabave blaga oziroma storitev v okviru izvajanja projekta EIP, za katerega mu je dodeljena podpora.

(3)Član partnerstva v izjavi iz prejšnjega odstavka navede razlog, na podlagi katerega ne more odbijati vstopnega DDV, in sicer, da se nabave blaga oziroma storitev v okviru izvajanja projekta EIP nanašajo na eno izmed naslednjih dejavnosti: – opravljanje oproščene dejavnosti brez pravice do odbitka DDV ali – opravljanje dejavnosti, v zvezi s katero se član partnerstva ne šteje za davčnega zavezanca v skladu s predpisi, ki urejajo DDV.

(4)Odbitni DDV ni upravičen strošek, če član partnerstva ne uveljavi pravice do odbitka DDV.