Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P)

V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US) se v 8. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega ustnega tolmačenja in če je to nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, se ustno tolmačenje zagotovi z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu (videokonferenca), če je zagotovljen varen prenos podatkov in če je tudi na ta način zagotovljeno uresničevanje jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku.«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »drugega in tretjega« nadomesti z besedilom »drugega, tretjega in petega«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek. V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se na koncu odstavka doda stavek »Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predkazenski postopek pred policijo ter za predkazenski in kazenski postopek pred državnim tožilcem.«. V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se beseda »osmega« nadomesti z besedo »devetega«.

V 25. členu se v osmem odstavku za besedo »predlogu« doda besedilo »za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti (šesti odstavek 421. in peti odstavek 423. člena) in o predlogu«.

V 74. členu se v četrtem odstavku besedilo »od sedmega do devetega« nadomesti z besedilom »petega, osmega, devetega in desetega«.

V 84.a členu se v prvem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »in če je zagotovljen varen prenos podatkov,«.

V 129.a členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če je obsojenec na prostosti, vložitev predloga iz prvega odstavka tega člena odloži izvršitev kazni zapora.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se na koncu odstavka doda besedilo »Pritožba zoper sklep, s katerim se predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora zavrže ali zavrne, ki je vložena v korist obsojenca, ki je na prostosti, zadrži izvršitev sklepa. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ugodi, ki jo v škodo obsojenca, ki je na prostosti, vloži državni tožilec, ne zadrži izvršitve sklepa.«. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

135. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Kazensko evidenco, evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov in evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, predpiše način upravljanja evidenc iz prejšnjega odstavka.«.

V 143.č členu se v petem odstavku za drugim stavkom doda stavek »Individualno oceno lahko v nadaljevanju kazenskega postopka pripravi ali posodobi tudi notranja organizacijska enota sodišča, ki je pristojna za podporo oškodovancem, ali oseba, ki je za podporo oškodovancem določena na sodišču.«, besedilo »lahko policija oziroma državno tožilstvo oškodovanca vabita na policijsko postajo oziroma na državno tožilstvo« pa se nadomesti z besedilom »se oškodovanec lahko vabi na policijsko postajo, državno tožilstvo oziroma na sodišče«.

Za 143.č členom se doda nov 143.d člen, ki se glasi: Kadar se po tem zakonu odloča o pravicah ranljivih strank ali drugih udeležencev postopka, se lahko po prosti presoji odločevalca odločbi priloži lahko berljiva ali poenostavljena obrazložitev, ki ni pravno zavezujoča, s pojasnilom, da takšna obrazložitev ni pravno zavezujoča.«.

V 148. členu se v petem odstavku za drugim stavkom doda stavek »Če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se zaslišanje preloži ali pa se odloži do prihoda drugega izbranega zagovornika.«. V šestem odstavku se črta besedilo »ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija«. V devetem odstavku se za besedo »prek« doda beseda »varnih«.

V 149. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Policija lahko napoti osebe, ki jih najde na kraju storitve kaznivega dejanja, ali osebe, ki imajo bivališče v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadrži do njegovega prihoda, če bi mogle dati za kazenski postopek pomembne podatke in če je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoče zaslišati ali da bi bilo to povezano s precejšnjim zavlačevanjem ali z drugimi težavami. Zadržanje takih oseb ne sme trajati več kot šest ur. Preiskovalni sodnik lahko na predlog državnega tožilca in ob upoštevanju okoliščin primera odredi, da mu policija privede take osebe oziroma da se čas za njihovo zadržanje oziroma privedbo na zaslišanje podaljša za najkrajši potrebni čas, vendar ne več kot za osemnajst ur. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti, lahko preiskovalni sodnik izjemoma ustno odredi privedbo oziroma podaljšanje zadržanja. Pisna odredba mora biti izdana in osebi izročena takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa ob zaslišanju. Policija zadržanim osebam zagotavlja smiselno enake pravice kot pridržanim osebam.«.

V 149.a členu se v prvem odstavku črta beseda »policisti«, besedilo »ne morejo« pa se nadomesti z besedilom »ni mogoče«. V četrtem odstavku se točki 2) in 3) spremenita tako, da se glasita: »2) kazniva dejanja iz 2. točke drugega odstavka 150. člena tega zakona in kazniva dejanja zalezovanja po 134.a členu, zlorabe osebnih podatkov po tretjem, četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 143. člena, goljufije po prvem, tretjem in četrtem odstavku 211. člena, organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj po 212. členu, napada na informacijski sistem po drugem, tretjem in četrtem odstavku 221. člena, zlorabe informacijskega sistema po 237. členu, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu ter mučenja živali po drugem, tretjem in četrtem odstavku 341. člena Kazenskega zakonika; 3) kazniva dejanja grožnje po 135. členu, prikrivanja po prvem, drugem in tretjem odstavku 217. člena, ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu, ponarejanja listin po 251. členu, posebnega primera ponarejanja listin po 252. členu in izdaje tajnih podatkov po 260. členu Kazenskega zakonika, pri čemer lahko sodišče v primerih, ko je za navedena kazniva dejanja v zakonu predpisana kazen zapora manj kot pet let, opre sodno odločbo na tako pridobljene podatke le, če so vodili do pregona drugih kaznivih dejanj iz 1. in 2. točke tega odstavka.«.

V 149.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, da izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz četrtega odstavka prejšnjega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, da pristojnemu organu sporoči potrebne podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, ki zakonito obstajajo v času izdaje odredbe in niso starejši od šestih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen osmih ali več let zapora, niso starejši od štirih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora, niso starejši od treh mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen manj kot pet let zapora. Preiskovalni sodnik v odredbi opredeli kategorije podatkov, ki jih zahteva. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, vroča v delu, ki se nanaša nanj.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedilom »ukrepa,« doda besedilo »vključno z obrazložitvijo sorazmernosti, ki se nanaša tudi na zahtevane podatke,«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V primeru iz prejšnjega odstavka se v odredbi določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu prvega stavka za besedo »družbe« doda besedilo »ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki«. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe ali tretja oseba, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredovala določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 149.c členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona ali za katero je zagrožena kazen petih ali več let zapora, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da začne z zavarovanjem potrebnih podatkov o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in sporočanjem teh pristojnemu organu. Preiskovalni sodnik mora v odredbi natančno opredeliti kategorije podatkov, ki jih zahteva, in obdobje, za katero se ukrep odreja in ki ne sme biti daljše od enega meseca. Preiskovalni sodnik lahko z novo odredbo odredi podaljšanje izvajanja ukrepa za največ en mesec, skupaj za največ šest mesecev. Če je zoper komunikacijsko sredstvo odrejen tudi ukrep po 150. členu tega zakona, lahko sodnik odreja ukrepe po tem členu za ves čas izvrševanja ukrepov iz 150. člena tega zakona zoper to komunikacijsko sredstvo. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe vroča v delu, ki se nanaša nanjo.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Preiskovalni sodnik lahko ukrep iz prejšnjega odstavka odredi tudi zoper osebo, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, če je to nujno potrebno za odkrivanje lokacije komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja in je mogoče utemeljeno sklepati, da lokacije njenega komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče odkriti z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec ali za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi, vključno z ukrepom iz drugega odstavka 149.b člena tega zakona, oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki se nanaša tudi na zahtevane podatke.«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka se z odredbo določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, in sicer ob koncu izvajanja ukrepa, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek, ki postaneta četrti in peti odstavek, se spremenita tako, da se glasita: »(4) Če je podano soglasje zakonitega uporabnika, ki mu je bilo komunikacijsko sredstvo nezakonito odvzeto, je mogoče z odredbo zahtevati posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena tudi za kaznivo dejanje, povezano z odvzemom komunikacijskega sredstva, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ni navedeno v prvem odstavku tega člena.

(5)Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredoval določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati. Ne glede na določbe tega odstavka pa v primeru posredovanja podatkov na podlagi soglasja zakonitega uporabnika operater oziroma ponudnik storitve informacijske družbe s podatki v roku osem dni od njihovega posredovanja obvesti zakonitega uporabnika o izvršitvi odredbe.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 149.č členu se v prvem odstavku besedilo »da je bilo izvršeno oziroma da se pripravlja« nadomesti z besedilom »da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Kadar podatki iz prvega odstavka tega člena omogočajo identifikacijo osebe z enolično označbo, ki ni javno objavljena oziroma glede katere je podano upravičeno pričakovanje zasebnosti, njihovo pridobitev odredi preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca, če je mogoče utemeljeno sklepati, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je podatke treba pridobiti za preprečitev ali odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(4) Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe, svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredovala določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 149.e členu se v prvem odstavku besedilo »imetnika, uporabnika ali operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe« nadomesti z besedilom »imetnika, uporabnika, operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe ali tretje osebe, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki,«, besedilo »imetniku, uporabniku ali operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe« pa se nadomesti z besedilom »imetniku, uporabniku, operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki,«. V drugem odstavku se za besedilom »družbe,« doda besedilo »ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki,«. V šestem odstavku se na vseh mestih besedilo »imetnik, uporabnik ali operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe« nadomesti z besedilom »imetnik, uporabnik, operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe ali tretja oseba, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki,«.

V 151. členu se v prvem odstavku za besedilom »149.b« dodata vejica in besedilo »149.c«.

V 153. členu se v prvem odstavku za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, besedilo »155. in 155.a« pa se nadomesti z besedilom »155., 155.a in 156.«.

V 154. členu se v prvem odstavku za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, besedilo »155. in 155.a« pa se nadomesti z besedilom »155., 155.a in 156.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja zadnjega od ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b., 149.c, 149.č, 150., 150.a., 150.b., 151., 155., 155.a in 156. člena tega zakona ne vloži obtožnega akta niti ne predlaga, odredi ali izvede nobene aktivnosti, ukrepa oziroma preiskovalnega dejanja usmerjenega v pregon zoper osumljenca, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči. Če državni tožilec v roku dveh let stori kar koli iz prejšnjega stavka, kar je usmerjeno v pregon zoper osumljenca, se gradivo ne uniči, rok pa preneha teči. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Pred uničenjem preiskovalni sodnik o uporabi teh ukrepov obvesti oškodovanca. Če oškodovanec v skladu s 60. členom tega zakona prevzame pregon, se gradivo iz prejšnjega odstavka ne uniči. Preiskovalni sodnik pred uničenjem obvesti o uporabi teh ukrepov osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, če to ni povezano z nesorazmernimi težavami, pa tudi druge osebe, katerih osebni podatki so bili obdelani na podlagi ukrepov, navedenih v tem odstavku, ki imajo pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primerih večjega obsega tega gradiva pa s poročilom iz prvega odstavka 153. člena tega zakona. V primeru, ko so bili uporabljeni ukrepi iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena tega zakona, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona in državni tožilec proti osumljencu začne kazenski pregon oziroma se oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prime, preiskovalni sodnik najpozneje do vložitve obtožnice oziroma takoj po tem, ko je bila oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prijeta, obvesti o uporabi teh ukrepov osebo, zoper katero so se ukrepi izvajali, ki ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali iz drugih tehtnih razlogov, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odloči, da osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona osebe, zoper katero se je ukrep izvajal ali druge osebe, katerih osebni podatki so bili obdelani na podlagi ukrepov, navedenih v tem odstavku, z delom vsebine ali s celotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil. V primeru iz petega odstavka tega člena se osumljenec seznani z zapisnikom oziroma uradnim zaznamkom o uničenju podatkov.«. V tretjem odstavku se za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«. V četrtem odstavku se za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, za besedilom »prvi odstavek 149.c člena,« se doda besedilo »tretji odstavek 149.č člena,«, besedilo »prvi odstavek 156. člena« pa se nadomesti z besedilom »prvi, tretji in šesti odstavek 156. člena«.

V 156. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je za preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca ali zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi treba pridobiti zaupne podatke oziroma dokumentacijo o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji, družbi za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnici ali zastopniku, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družbi za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto, da mu, lahko pa tudi pristojnemu organu, sporoči zahtevane zaupne podatke oziroma pošlje dokumentacijo.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti podatke o imetniku ali pooblaščencu določenega ali določljivega plačilnega računa, hranilne vloge, denarnice za hrambo virtualne valute ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, ali podatke o obstoju pogodbenega oziroma poslovnega razmerja z osumljeno osebo, ki ne zajemajo podatkov o premoženjskem stanju osumljenca oziroma o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih oziroma denarnici virtualne valute, lahko državni tožilec ali policija od banke, hranilnice, plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnice ali zastopnika, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družbe za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto, pisno zahteva, da tudi brez privolitve pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, na katerega se ti podatki nanašajo, brez odlašanja sporoči te podatke oziroma posreduje dokumentacijo, ki vsebuje te podatke, če ne vsebuje tudi podatkov o premoženjskem stanju osumljenca oziroma o stanju vlog in depozitov ter o stanju in prometu na računih.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Kadar se podatki iz prejšnjega odstavka nanašajo na posameznika, njihovo pridobitev oziroma posredovanje dokumentacije, ki vsebuje te zaupne podatke, odredi preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca, če je mogoče utemeljeno sklepati, da je bilo izvršeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je podatke treba pridobiti za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca. Zahtevani zaupni podatki oziroma dokumentacija, ki vsebuje te zaupne podatke, se v skladu z odredbo brez odlašanja posredujejo preiskovalnemu sodniku in pristojnemu organu, določenemu v odredbi.«. Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(7) Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega banka, hranilnica, plačilna institucija, družba za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnica ali zastopnik, ki zanje opravlja plačilne storitve ali distribuira elektronski denar, ali družba za izdajo, upravljanje oziroma poslovanje z virtualno valuto svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke oziroma dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku, državnemu tožilcu ali policiji. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok lahko skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati.«. Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita: »(8) Upravičenci lahko na podlagi tega člena pridobivajo podatke od zavezancev prek varnih elektronskih komunikacijskih povezav. Če se podatki, ki se pridobivajo na podlagi tega člena, vodijo tudi v registru, jih upravičenci lahko pridobijo tudi iz registra, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in zakona, ki ureja takšen register. Pri posredovanju podatkov iz registra omejitve iz prejšnjega odstavka zavezujejo upravitelja registra.

(9)Predlog in odredba po tem členu morata biti pisna. Odredba po prvem in tretjem odstavku tega člena mora vsebovati obrazložitev sorazmernosti, ki se nanaša tudi na zahtevane zaupne podatke oziroma dokumentacijo. Če se ukrep po prvem in tretjem odstavku tega člena odredi zoper osebo, ki ni osumljenec, se z odredbo določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se v primeru iz tretjega odstavka tega člena osebo obvešča ob koncu izvajanja ukrepa. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi roka iz sedmega odstavka tega člena.«.

V 156.a členu se v prvem odstavku za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, beseda »sporočiti« pa se nadomesti z besedo »sporoči«.

V 157. členu se v četrtem odstavku črta besedilo »ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur,«, na koncu odstavka pa se doda stavek »Če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, policija v skladu s tem odstavkom zaslišanje odloži do prihoda drugega izbranega zagovornika.«.

V 158. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Pristojni organ v ministrstvu, pristojnem za obrambo, obvesti predstojnika organa ministrstva, pristojnega za obrambo, oziroma njegovega organa v sestavi, v katerem je zaposlena oseba iz prvega odstavka tega člena, o zaključenem predkazenskem postopku.«.

V 178. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri zaslišanju obdolženca je lahko navzoč državni tožilec, mora pa biti navzoč zagovornik, če ga obdolženec ima. Če preiskovalni sodnik oceni, da je navzočnost državnega tožilca v posameznem primeru potrebna, lahko odredi, da se zaslišanje opravi v njegovi obvezni navzočnosti. Navzočnost državnega tožilca je obvezna vselej, kadar gre za prvo zaslišanje po privedbi obdolženca na podlagi 157. člena tega zakona.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Če tisti, ki mu je bilo poslano obvestilo o preiskovalnem dejanju, ne pride, se dejanje lahko opravi tudi v njegovi nenavzočnosti. Če preiskovalni sodnik odredi obvezno navzočnost državnega tožilca, ta pa na zaslišanje obdolženca ne pride, se zaslišanje praviloma preloži, razen če bi potekel rok iz drugega odstavka 203. člena tega zakona oziroma če preiskovalni sodnik glede na spremenjene okoliščine oceni, da obvezna navzočnost ni več potrebna. Če na zaslišanje obdolženca ne pride zagovornik, se zaslišanje preloži, razen če bi potekel rok iz drugega odstavka 203. člena tega zakona. V tem primeru preiskovalni sodnik zahteva od obdolženca, naj si takoj vzame drugega zagovornika. Če obdolženec tega ne stori, mu zagovornika brez škode za obrambo postavi preiskovalni sodnik. O preložitvi zaslišanja oziroma izostanku z zaslišanja preiskovalni sodnik obvesti Vrhovno državno tožilstvo oziroma odvetniško zbornico.«.

V 211. členu se v drugem odstavku: – v 1. točki sedma alineja črta, dosedanje osma do dvanajsta alineja pa postanejo sedma do enajsta alineja; – za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. podatke o osebah, s katerimi ima pripornik dovoljene stike: – osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb in telefonske številke;«, – v dosedanji 7. točki, ki postane 8. točka, za besedo »rojstva« vejica nadomesti z besedo »ali«. V tretjem odstavku se v tretjem stavku za besedilom »zbirke podatkov« doda besedilo »o osebah iz 7. točke prejšnjega odstavka od pripornika ali neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, podatke za zbirke«, številka »7« se nadomesti s številko »8«, za besedo »odstavka« pa se doda beseda »pa«. V četrtem odstavku se besedilo »shranjujejo in uporabljajo« nadomesti z besedo »obdelujejo«, na koncu odstavka pa se doda stavek »Podatki o pripornikih, ki po priporu nastopijo kazen zapora ali mladoletniškega zapora, se še naprej hranijo in obdelujejo v zbirki podatkov v skladu zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o hrambi in obdelovanju podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora in osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora.«. V petem odstavku se za besedilom »o pripornikih,« doda besedilo »osebah, s katerimi imajo priporniki dovoljene stike,«.

V 211.a členu se v drugem odstavku za besedo »pripornikih« dodata vejica in besedilo »osebah, s katerimi imajo priporniki dovoljene stike,«. V tretjem odstavku se beseda »vodi« nadomesti z besedo »upravlja in vzdržuje«. V petem odstavku se beseda »uporabljajo« nadomesti z besedo »obdelujejo«, na koncu odstavka pa se doda stavek »Podatki o pripornikih, ki po priporu nastopijo kazen zapora ali mladoletniškega zapora, se še naprej hranijo in obdelujejo v evidenci v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o hrambi in obdelovanju podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora in osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora.«.

V 213.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Pripornik sme opravljati dela, ki so potrebna za vzdrževanje reda in čistoče v njegovem prostoru in v skupnih prostorih, ki jih uporablja.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Priporniku je treba v skladu z možnostmi zavoda in pod pogojem, da to ni škodljivo za kazenski postopek, omogočiti delo, ki ustreza njegovim duševnim in telesnim sposobnostim. O tem odloči preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata po posvetovanju z upravo zavoda.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem stavku za besedo »delo« doda besedilo »iz prejšnjega odstavka«.

V 213.b členu se v prvem odstavku na koncu prvega stavka doda besedilo »Zavod v skladu z možnostmi v okviru obiska zagotavlja bivanje čez noč.«.

V 213.č členu se za besedo »kaznovanja« doda besedilo »ter izvajanja obiskov čez noč«.

V 227. členu se v devetem odstavku črta besedilo »ali če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju (178. člen)«.

V 420. členu se na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in zoper sklep vrhovnega sodišča o predlogu za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe.«.

V 421. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če je obdolženec na prostosti, se v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je v njegovo korist vložena zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek in s katero mu je bila izrečena kazen zapora, lahko predlaga, da se izvršitev te odločbe odloži. Če je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženec ali zagovornik, mora vlagatelj nemudoma obvestiti vrhovno sodišče o tem, da obdolženec ni več na prostosti.«.

Za 421. členom se doda nov 421.a člen, ki se glasi: Če je podan predlog, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil končan kazenski postopek, odloži (šesti odstavek 421. člena), ali če je izvršitev pravnomočne sodne odločbe odložena oziroma prekinjena (četrti in peti odstavek 423. člena), morajo vsa sodišča in organi postopati posebej hitro.«.

V 422. členu se tretji odstavek črta.

V 423. členu se v četrtem odstavku za besedo »sodišče« doda besedilo »po uradni dolžnosti«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če je podan predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe (šesti odstavek 421. člena), vrhovno sodišče o njem odloči s sklepom po prejemu odgovora Vrhovnega državnega tožilstva, predlogu pa ugodi, če pri obravnavanju predloga zahteve za varstvo zakonitosti ne zavrže (drugi odstavek 423. člena), če zahteva za varstvo zakonitosti ni očitno neutemeljena (drugi odstavek 425. člena) in če so podani pogoji iz šestega odstavka 421. člena tega zakona. Vrhovno sodišče s sklepom prekine izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če predlogu ugodi po tem, ko je obdolženec že nastopil kazen zapora.«.

V 452.c členu se v drugem odstavku za besedo »nemudoma« doda besedilo »obvesti o splošnih vidikih poteka postopka in ga«.

V 452.d členu se v prvem odstavku beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«. V šestem odstavku se na koncu odstavka doda besedilo »Če tako zahtevajo okoliščine, se zdravniški pregled kadarkoli med odvzemom prostosti znova opravi. Vnovičnega zdravniškega pregleda ni treba opraviti, če sta v kratkem času podani dve ali več zahtev in je očitno, da od zadnjega pregleda do podaje nove zahteve ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju mladoletnika. O zahtevi za vnovični zdravniški pregled, razlogih zanjo in o razlogih, zaradi katerih se pregled ne opravi, policist oziroma pristojna oseba v zavodu, v katerem se izvršuje pripor, sestavi uradni zaznamek. Pisni izvid o opravljenem zdravniškem pregledu se upošteva pri presoji, ali je mladoletnik sposoben za zaslišanje ali za sodelovanje pri drugih procesnih dejanjih, pri katerih je lahko navzoč.«. Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo: »(7) Mladoletniku se ob upoštevanju trajanja pridržanja in v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda, ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za pridržanje, zagotovi skrb za njegovo zdravje, telesni in duševni razvoj ter spoštovanje svobode veroizpovedi oziroma prepričanja.

(8)Mladoletnika, ki mu je bila odvzeta prostost, je treba pisno obvestiti o: 1. pravici do obveščenosti mladoletnika, 2. pravici, da ni dolžan ničesar izjaviti, 3. pravici do zagovornika, 4. pravici do obveščenosti staršev ali skrbnika, 5. pravici, da mladoletnika v postopku spremljajo starši ali skrbnik, 6. pravici do uporabe lastnega jezika, prevajanja in tolmačenja, 7. pravici, da se o odvzemu prostosti obvesti diplomatsko ali konzularno predstavništvo, 8. tem, da je odvzem prostosti skrajni ukrep, če z milejšimi ukrepi ni mogoče doseči cilja, in da lahko traja le nujno potrebni čas, 9. najdaljšem dopustnem trajanju pridržanja na policiji, 10. pravici do zdravniškega pregleda in zdravniške pomoči, 11. tem, da se lahko njegovo zaslišanje snema, 12. pravici, da je nameščen ločeno od odraslih, 13. pravici, da se zagotovi in ohrani mladoletnikovo zdravje ter njegov fizični in duševni razvoj, 14. pravici do spoštovanja njegove svobode veroizpovedi oziroma prepričanja, 15. pravici do učinkovitega in rednega uveljavljanja družinskega življenja, 16. pravici do izobraževanja in usposabljanja in pravica do dostopa do programov, ki spodbujajo razvoj in mladoletnikovo ponovno vključitev v družbo, 17. pravici do individualne ocene, 18. pravici do učinkovitega pravnega sredstva, 19. pravici do varstva zasebnosti mladoletnika v postopku po tem zakonu, 20. pravici do sojenja v navzočnosti, 21. pravici, da organi v postopku proti mladoletnikom ravnajo hitro, 22. pravici do brezplačne pravne pomoči.

(9)Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora biti lahko berljivo ali poenostavljeno in sestavljeno v maternem jeziku mladoletnika ali v jeziku, ki ga mladoletnik razume. Če pisno obvestilo v ustreznem jeziku ni na voljo, se mladoletnik, ki mu je vzeta prostost, o pravicah najprej pouči ustno v jeziku, ki ga razume, nato pa se brez nepotrebnega odlašanja zagotovi tudi pisno obvestilo.«.

(1)Za ukrepe, ki se 12. avgusta 2024 izvajajo na podlagi 149.c člena in tretjega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US), in za ukrepe, pri katerih podatki do 12. avgusta 2024 še niso bili pridobljeni na podlagi 149.b člena, 149.č člena ter prvega in petega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US), je treba za nadaljnje izvajanje ukrepov in za pridobitev podatkov do 12. novembra 2024 pridobiti odredbo pristojnega organa v skladu s spremenjenim 149.b, spremenjenim 149.c, spremenjenim 149.č in spremenjenim 156. členom zakona.

(2)Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi 149.a, 149.b in 149.c člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US) za kazniva dejanja, ki 12. avgusta 2024 niso več določena v spremenjenem četrtem odstavku 149.a člena zakona in spremenjenem prvem odstavku 149.c člena zakona, se prenehajo izvajati 12. avgusta 2024.

(1)Ta zakon se začne uporabljati tri mesece po njegovi uveljavitvi, do takrat pa se uporablja Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se spremenjeni 149.a, spremenjeni 149.b, spremenjeni 149.c, spremenjeni 149.č, spremenjeni 153., spremenjeni 154. in spremenjeni 156. člena zakona začnejo uporabljati 12. avgusta 2024, do takrat pa se uporabljajo 149.a, 149.b, 149.c, 149.č, 153., 154. in 156. člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-01/24-5/29 Ljubljana, dne 19. junija 2024 EPA 1466-IX Državni zbor