32. člen ZKL-2

Na spomeniškem območju je, razen izjem, ki so določene v načrtu upravljanja spomeniškega območja iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona, prepovedano: – odlagati material na površine, ki niso za to posebej določene; – zmanjševati obseg in kakovost kultivirane kraške krajine; – posegati v vrtače z namenom izkoriščanja; – rušiti obodno kamnito ograjo oziroma odnašati njeno gradivo; – graditi objekte, namenjene vojaški ali policijski uporabi, ali uporabljati v miru območje za vojaške dejavnosti; – odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst zunaj za to določenih in ustrezno urejenih krajev; – izpuščati na površje, v kraško podzemlje ali v vodotoke onesnaženo vodo, naftne derivate ali druge nevarne snovi; – kuriti na prostem ali v bližini gozda, razen na urejenih kuriščih; – v gozdu uporabljati odprti ogenj; – spreminjati kmetijske kulture in vegetacijske združbe na kmetijskih zemljiščih ali v gozdu z vnašanjem prostorastočih neavtohtonih rastlinskih vrst; – vnašati osebke prostoživečih neavtohtonih živalskih vrst; – požigati travniške in pašniške površine ter sežigati rastlinske ostanke na njivah brez nadzorstva polnoletne in opravilno sposobne osebe; – uporabljati fitofarmacevtska sredstva na obdelovalnih zemljiščih tako, da so konji ogroženi; – ubijati ali loviti prostoživeče živali, razen nezavarovanih lovnih vrst divjadi, ter jih prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu ali vznemirjati; – nabirati gobe in nabirati prostorastoče rastline ali njihove dele v komercialne namene; – taboriti, parkirati in puščati motorna vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov.