Pravilnik o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali

(1)Ta pravilnik ureja kategorizacijo obratov, določitev stopnje tveganja za obrate ter način zbiranja podatkov v zvezi z biovarnostjo v centralnem informacijskem sistemu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

(2)Ta pravilnik ureja tudi splošne in posebne biovarnostne ukrepe za preprečavanje vnosa bolezni v obrate ter širjenja bolezni med obrati za izvajanje 10. člena Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 19), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/361 z dne 28. novembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L št. 52 z dne 20. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/429/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo naslednje:

1.kontrolna točka za vnos bolezni v obrat je mesto ob ali v obratu, na katerem so vzpostavljeni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje tveganja vnosa povzročiteljev bolezni v obrat in je organizirano tako, da se izvajanje ukrepov beleži v evidencah (evidence prihodov v obrat, uporaba sredstev za razkuževanje, uporaba zaščitne obleke in obutve …);

2.obrat s preverjenim zdravstvenim stanjem je obrat, v katerem se redno ali najmanj enkrat letno oziroma po potrebi izvajajo ukrepi oziroma preiskave za zmanjševanje tveganja za pojav in širjenje bolezni oziroma za ugotavljanje povzročiteljev bolezni, ki negativno vplivajo na zdravje in dobrobit živali v obratu;

3.veterinarska oskrba živali so veterinarsko svetovanje, klinični pregledi, diagnostične preiskave in zdravljenje živali;

4.nekomercialni obrati so obrati, v katerih se gojene kopenske živali redijo samo za potrebe izvajalca dejavnosti (ne redijo se za prodajo oziroma za premik v druge obrate);

5.nastanitveni prostor za živali je prostor za živali ne glede na namen, kjer se redi oziroma zadržuje gojena kopenska žival;

6.pripadajoči stranski prostor je prostor, ki se uporablja za shranjevanje krme za živali, orodja in opreme za oskrbo živali, naprav in opreme za izvajanje biovarnostnih ukrepov, ter prostor za shranjevanje ali skladiščenje živalskih stranskih proizvodov;

7.proizvodna enota je del obrata, kjer se izvaja reja živali prostorsko ločeno od reje živali v istem obratu;

8.bolezni kategorije A so bolezni, kot so določene v 1. točki 1. člena Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L št. 308 z dne 4. 12. 2018, str. 21), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/216 z dne 11. januarja 2024 o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/1882 glede bolezni vodnih živali s seznama ter seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L št. 2024/216 z dne 12. 1. 2024).

(1)Izvajalci dejavnosti so odgovorni za zdravje svojih živali in za zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrat oziroma njeno nadaljnje širjenje ter za sprejem ukrepov za biološko zaščito.

(2)Vsi obiskovalci obrata so odgovorni za izvajanje ukrepov za biološko zaščito, ki jih ima izvajalec dejavnosti določene v svojem načrtu biovarnosti, vključno z opredeljenim obdobjem zadnjega stika obiskovalca obrata s živalmi iz drugega obrata.

(3)Pri izvajanju svojih dejavnosti so veterinarji in druge uradne osebe, ki prihajajo v stik z živalmi, odgovorni za preprečevanje oziroma zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrate ter za prenos in širjenje bolezni znotraj obrata.

Biovarnostne ukrepe delimo na: a) splošne biovarnostne ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti izvajajo ne glede na način reje in vrsto oziroma kategorijo živali (v nadaljnjem besedilu: splošni biovarnostni ukrepi); b) posebne biovarnostne ukrepe za posamezne živalske vrste glede na vrsto obratov (v nadaljnjem besedilu: posebni biovarnostni ukrepi).

(1)Splošni biovarnostni ukrepi so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja bolezni v obrat ter preprečevanju prenosa bolezni v druge obrate.

(2)Splošni biovarnostni ukrepi so: a) nabava živali iz obratov s preverjenim zdravstvenim stanjem; b) izolacija (karantena) novonabavljenih živali; c) zavarovanje vhodov in izhodov pred nepooblaščenim dostopom oseb ali živali v objekte z živalmi ali vozil v obrat; č) ločevanje bolnih živali od zdravih; d) vstop drugih oseb v objekte, kjer so nastanjene živali, in v izpuste samo z dovoljenjem izvajalca dejavnosti; e) uporaba zaščitne obleke in obutve za vse, ki vstopajo v območje objektov za rejo živali; f) namestitev, vzdrževanje in uporaba razkuževalne bariere na vstopu v objekt z živalmi (v nastanitvenih prostorih za živali in pripadajočih stranskih prostorih se namestijo razkuževalne bariere za razkuževanje obutve); če tega ni, je treba pred vstopom vedno zamenjati ali zaščititi obutev; g) vodenje seznamov oziroma evidenc obiskovalcev obrata (datum, ime priimek in kontaktne podatke), prevoznih sredstev (datum, registrsko številko, namen prevoza), izvedbe dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (datum, podatki o izvajalcu, uporabljeno sredstvo); h) nastanitveni prostori za živali in pripadajoči stranski prostori ter naprave in oprema omogočajo redno in ustrezno čiščenje ter razkuževanje in zatiranje škodljivcev; i) čiščenje in, kadar je potrebno, razkuževanje objektov in drugih prostorov, kjer se zadržujejo živali, skladišč krme, prevoznih sredstev, opreme oziroma strojev ter izvajanje dezinsekcije in deratizacije; j) ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki poteka v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1605 z dne 22. maja 2023 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo končnih točk v proizvodni verigi nekaterih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal (UL L št. 198 z dne 8. 8. 2023, str. 1), in v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje javne veterinarske službe zbiranja, prevoza, skladiščenja in ravnanja z živalskimi trupli kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi; k) zagotavljanje ločenih prostorov oziroma objektov za posamezne vrste živali, kadar je to mogoče; l) redno spremljanje zdravstvenega stanja živali, vključno z beleženjem sprememb zdravstvenega stanja živali (datum, identifikacija živali opažene spremembe); m) zagotavljanje veterinarske oskrbe živali; n) zagotavljanje ustrezne vode za napajanje, kot je določeno v smernicah, ki urejajo biovarnost in so dostopne na spletni strani Uprave, ter zagotavljanje varne krme, kot je določeno s predpisi, ki urejajo varnost krme; o) preverjanje zdravstvenega stanja živali pred odhodom z obrata s strani izvajalca dejavnosti, prodaja oziroma oddaja živali, ki ne kažejo zunanjih znakov bolezni.

(3)Sezname oziroma evidence iz točk g) in l) prejšnjega odstavka hrani izvajalec dejavnosti v papirni ali elektronski obliki najmanj do 30. junija za pretekli dve leti.

(4)Za zagotavljanje veterinarske oskrbe iz točke m) drugega odstavka tega člena mora imeti izvajalec dejavnosti pisni dogovor z veterinarsko organizacijo ali zapisane kontaktne podatke veterinarske organizacije oziroma veterinarja.

(1)Za izvajanje biovarnostnih ukrepov v obratu mora imeti izvajalec dejavnosti izdelan načrt biovarnosti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določba prejšnjega odstavka ne uporablja za izvajalce dejavnosti v nekomercialnih obratih.

(3)Načrt biovarnosti vsebuje najmanj: a) opis obrata, tehnologije reje, skico objektov, kjer so nastanjene živali, ter načrt obrata z vrisanimi vhodi in izhodi z obrata (skica obrata in razporeditev živali); b) kontrolne točke za vnos oziroma širjenje bolezni in splošne ukrepe biovarnosti.

Za izvajanje 10. člena Uredbe 2016/429/EU so kategorizacija obratov, pripadajoči posebni biovarnostni ukrepi, določitev stopnje tveganja rej za posamezne vrste živali določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2, ki sta sestavni del tega pravilnika.

(1)Izvajalec dejavnosti reje prašičev razvrsti svoj obrat v kategorijo glede na kriterije iz dela A Priloge 1 tega pravilnika in razvrstitev priglasi v Centralni register prašičev v skladu s predpisom, ki ureja registracijo in identifikacijo prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš), ob prvem vpisu podatkov.

(2)Izvajalec dejavnosti reje prašičev v CRPš priglasi vsako spremembo kategorije obrata najpozneje v 7 dneh od nastanka spremembe.

(3)Uprava za kategorizirane obrate iz prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov, ki so na voljo v podatkovnih zbirkah Uprave, izvede oceno stopnje tveganja zaradi preprečevanja širjenja in obvladovanja bolezni. Kontrolni seznam za zbiranje podatkov za izvedbo ocene tveganja in kriteriji za razvrstitev v stopnje tveganja so v delu A Priloge 2 tega pravilnika.

(4)Stopnja tveganja je lahko: a) nizka – obrati, ki ne predstavljajo pomembnega tveganja za vnos in širjenje bolezni; b) srednja – obrati, ki pod določenimi pogoji lahko predstavljajo tveganje za vnos oziroma širjenje bolezni; c) visoka – obrati, ki predstavljajo veliko tveganje za vnos in širjenje bolezni in ob morebitnem pojavu bolezni predstavljajo resno tveganje za obrate za rejo prašičev.

(5)Izvajalec dejavnosti reje prašičev lahko preveri oceno stopnje tveganja v svoji reji z vpogledom v CRPš.

(6)Izvajalec dejavnosti reje prašičev poda zahtevo za ponovno preverjanje ocene stopnje tveganja na območni urad Uprave ter predloži dokazila o izvajanju biovarnostnih ukrepov. Uprava na podlagi zahteve in dokazil ponovno oceni stopnjo tveganja, ki jo na podlagi dokazil lahko tudi spremeni. Če je za ponovno oceno stopnje tveganja potrebno preverjanje dokazov v reji, se ponovna stopnja tveganja določi najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.

(1)Izvajanje biovarnostnih ukrepov in izpolnjevanje pogojev biovarnosti v obratih iz tega pravilnika v okviru veterinarskega pregleda zdravstvenega stanja živali na gospodarstvu popišejo veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.

(2)Uprava pripravi seznam obratov za popise izpolnjevanja biovarnostnih ukrepov in pogojev.

(1)Podatki o kategorizaciji obratov in ocenjeni stopnji tveganja se vodijo v podatkovnih zbirkah Uprave, vzpostavljenih na podlagi zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, in zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2)Veterinarska organizacija, ki izvede popis splošnih in posebnih biovarnostnih ukrepov in pogojev, vnese podatke v podatkovne zbirke iz prejšnjega odstavka do 15.. dne v mesecu za pretekli mesec.

Zaradi širjenja oziroma pojava bolezni kategorije A lahko Uprava v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, glede na stopnjo tveganja, ki jo posamezen obrat predstavlja, uvede dodatne ukrepe za preprečitev tveganja za vnos bolezni.

(1)Izvajalci dejavnosti reje prašičev in perutnine pripravijo načrte biovarnosti iz 6. člena tega pravilnika do 29. decembra 2024, izvajalci dejavnosti reje drugih gojenih živali pa do 31. marca 2025.

(2)Izvajalci dejavnosti reje prašičev iz 8. člena tega pravilnika kategorizirajo reje v štirih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Kategorizacija obratov in posebni biovarnostni ukrepi Priloga 2: Kontrolni seznam za zbiranje podatkov za izvedbo ocene tveganja in kriteriji za razvrstitev v stopnje tveganja