Pravilnik o izobrazbi vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami

Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo ob izpolnjevanju drugih z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: zakon), določenih pogojev imeti vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki ga je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje s Sklepom o vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami (Uradni list RS, št. 60/22).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: – višješolski študijski program je študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se je v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobila raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje, – univerzitetni študijski program je študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se je v skladu s 15. členom ZViS-E pridobila raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje, – magistrski študijski program druge stopnje je študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23; v nadaljnjem besedilu: ZViS), – enoviti magistrski študijski program druge stopnje je študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom, ki ureja strokovne, znanstvene in umetniške naslove, pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33. a členom ZViS.

Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

Če je v tem pravilniku navedeno področje študijskega programa, je področje določeno v skladu s KLASIUS-P-16 iz Priloge 2 Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17).

(1)Vzgojitelj v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami (v nadaljnjem besedilu: vzgojitelj) je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program socialne pedagogike ali defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti) ali – magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika.

(2)Vzgojitelj je lahko tudi, kdor je končal: 1. univerzitetni študijski program psihologije, pedagogike, socialnega dela, defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike, 2. univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor, 3. univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanistike, družboslovja ali športa, 4. magistrski študijski program druge stopnje psihologija, uporabna psihologija, biopsihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, specialna in rehabilitacijska pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju, 5. magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor, 6. magistrski študijski program druge stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanistike, družboslovja ali športa, 7. enoviti magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor ali 8. enoviti magistrski študijski program druge stopnje s področja humanistike.

Svetovalni delavec v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami (v nadaljnjem besedilu: svetovalni delavec) je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali – magistrski študijski program druge stopnje psihologija, uporabna psihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.

(1)Knjižničar v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami (v nadaljnjem besedilu: knjižničar) je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali – magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo, bibliotekarstvo ali bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.

(2)Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (smer izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje).

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal višješolski študijski program knjižničarstva ali univerzitetni študijski program prve stopnje bibliotekarstvo in informatika.

(1)Vzgojitelj v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami mora imeti ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk v skladu z merili, ki urejajo kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS), od tega najmanj 15 kreditnih točk v skladu z ECTS neposredne pedagoške prakse.

(2)Svetovalni delavec in knjižničar mora imeti ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja v skladu z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk v skladu z ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk v skladu z ECTS neposredne pedagoške prakse.

(3)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ima ustrezno specialnopedagoško izobrazbo, kdor je končal: – univerzitetni študijski program socialne pedagogike, defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti) ali – magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika.

Ne glede na določbe tega pravilnika je za vzgojitelja, svetovalnega delavca in knjižničarja ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.

Vzgojitelji, svetovalni delavci oziroma knjižničarji, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in Pravilnikom o izobrazbi vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 65/15) določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno delo vzgojitelja, svetovalnega delavca ali knjižničarja v vzgojnem programu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-40/2024 Ljubljana, dne 30. maja 2024 EVA 2024-3350-0033 Dr. Darjo Felda