Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu za odrasle usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja

Ta pravilnik določa smer izobrazbe, ki jo morajo ob izpolnjevanju drugih z zakonom, ki ureja izobraževanje odraslih, določenih pogojev imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnem programu za odrasle usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja, ki ga je sprejel minister, pristojen za izobraževanje, z Odredbo o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja (UŽU – IP) (Uradni list RS, št. 112/22).

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: – univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje, – študijski program za pridobitev specializacije po visokošolskem strokovnem študijskem programu – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje, – magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23; v nadaljnjem besedilu: ZViS), – enoviti magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih (Uradni list RS, št. 100/22 in 16/23).

Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

(1)Učitelj vsebinskega sklopa samoiniciativnost in podjetnost v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program sociologije, psihologije, sociologije kulture ali kulturologije ali – magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, psihologija, uporabna psihologija, sociologija kulture, kulturne študije ali kulturologija – kulturne in religijske študije.

(2)Učitelj vsebinskega sklopa samoiniciativnost in podjetnost v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program ekonomije, organizacije in managementa sistemov, pedagogike, socialne pedagogike, defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti), slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, slovenistike, matematike ali računalništva z matematiko, – magistrski študijski program druge stopnje ekonomija, ekonomija in finance, podjetništvo, management, poslovodenje in organizacija, ekonomske in poslovne vede, poslovna ekonomija, inženiring poslovnih sistemov, organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov, poslovne vede, poslovne vede II, upravljanje in poslovanje, podjetniški management, marketing management, pedagogika, andragogika, socialna pedagogika, slovenski jezik in književnost, slovenistika, poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti ali – enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).

(1)Učitelj vsebinskega sklopa sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program sociologije, psihologije, sociologije kulture ali kulturologije ali – magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, psihologija, uporabna psihologija, sociologija kulture, kulturne študije ali kulturologija – kulturne in religijske študije.

(2)Učitelj vsebinskega sklopa sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program pedagogike, socialne pedagogike, defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti), razrednega pouka, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo ali slovenistike ali – magistrski študijski program druge stopnje pedagogika, andragogika, socialna pedagogika, poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji ali poučevanje na razredni stopnji z angleščino), razredni pouk, slovenski jezik in književnost ali slovenistika.

(1)Učitelj vsebinskega sklopa digitalna pismenost v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program sociologije, psihologije, sociologije kulture ali kulturologije ali – magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, psihologija, uporabna psihologija, sociologija kulture, kulturne študije ali kulturologija – kulturne in religijske študije.

(2)Učitelj vsebinskega sklopa digitalna pismenost v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program računalništva in informatike, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer poslovno informacijska) ali sociologije (smer družboslovna informatika), pedagogike, socialne pedagogike, defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti), slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, slovenistike, matematike ali računalništva z matematiko, – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v sodobni družbi, družboslovna informatika, pedagogika, andragogika, socialna pedagogika, slovenski jezik in književnost, slovenistika, poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti ali – enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).

(1)Učitelj vsebinskega sklopa matematične zmožnosti v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program sociologije, psihologije, sociologije kulture ali kulturologije ali – magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, psihologija, uporabna psihologija, sociologija kulture, kulturne študije ali kulturologija – kulturne in religijske študije.

(2)Učitelj vsebinskega sklopa matematične zmožnosti v sočasnem izvajanju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program pedagogike, socialne pedagogike, defektologije (smer defektologija za motnje vedenja in osebnosti), matematike ali računalništva z matematiko, – magistrski študijski program druge stopnje pedagogika, andragogika, socialna pedagogika, poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti ali – enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).

Svetovalni delavec v izobraževanju odraslih je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike, specialne in rehabilitacijske pedagogike, organizacije in managementa sistemov (kadrovsko-izobraževalna smer), sociologije (kadrovska smer), sociologije (kadrovsko organizacijska smer) ali sociologije (kadrovsko menedžerska smer) ali – magistrski študijski program druge stopnje psihologija, uporabna psihologija, pedagogika, andragogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij ali management, organizacija in človeški viri.

Organizator izobraževanja odraslih je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program, – študijski program za pridobitev specializacije po visokošolskem strokovnem študijskem programu, – magistrski študijski program druge stopnje ali – enoviti magistrski študijski program druge stopnje.

(1)Učitelji morajo imeti ustrezna pedagoško-andragoška znanja, predpisana z zakonom, ki ureja izobraževanje odraslih, in sicer v obsegu najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

(2)Drugi strokovni delavci morajo imeti ustrezna pedagoško-andragoška znanja, predpisana z zakonom, ki ureja izobraževanje odraslih, in sicer v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS.

Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja, svetovalnega delavca v izobraževanju odraslih in organizatorja izobraževanja odraslih ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.

Organizatorji izobraževanja odraslih, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnih programih za odrasle, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo organizatorja izobraževanja odraslih v tem izobraževalnem programu za odrasle tudi po uveljavitvi tega pravilnika.

Svetovalni delavec v izobraževanju odraslih, ki je do uveljavitve tega pravilnika zaposlen na področju izobraževanja odraslih in je izpolnjeval z zakonom določene pogoje za strokovnega delavca v izobraževanju odraslih, lahko opravlja vzgojno-izobraževalno delo svetovalnega delavca v izobraževanju odraslih v tem izobraževalnem programu za odrasle tudi po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev v izobraževalnem programu usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja (UŽU-IP) (Uradni list RS, št. 10/06).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-16/2024 Ljubljana, dne 6. maja 2024 EVA 2024-3350-0010 Dr. Darjo Felda