Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije

Ta uredba določa pogoje in način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in ovrednotenja meril za dodelitev investicijskih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude) za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije in določa pristojne organe za izvajanje 12. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. eksperimentalni razvoj pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku ali na robu). To lahko zajema na primer tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentiranje novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preizkušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje; 2. industrijska raziskava pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku). Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije; 3. inovacijski grozdi pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (na primer inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih gospodarskih družb, pa tudi organizacij za razširjanje raziskav in znanja, raziskovalnih infrastruktur, preizkusnih in eksperimentalnih infrastruktur, vozlišč digitalnih inovacij, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti in novim načinom sodelovanja, na primer z digitalnimi sredstvi, souporabo in/ali spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu; 4. intenzivnost spodbude pomeni znesek spodbude, izražen kot odstotek upravičenih stroškov; 5. napotitev pomeni začasno zaposlitev osebja s strani upravičenca in s pravico osebja, da se vrne k prejšnjemu delodajalcu; 6. neopredmetena sredstva so sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike (na primer patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina); 7. opredmetena sredstva so zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; 8. organizacija za raziskovanje in širjenje znanja pomeni gospodarsko družbo, katere glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja; 9. organizacijske inovacije pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod na ravni gospodarske družbe (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP)), pri organizaciji delovnega mesta ali v poslovnih odnosih, tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij. Ta opredelitev izraza izključuje spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzema, prenehanje uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi; 10. podporne storitve za inovacije pomenijo zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, storitev v oblaku in shranjevanja podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, označevanja kakovosti, preizkušanja, eksperimentiranja in certificiranja ali drugih povezanih storitev, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo organizacije za raziskave in širjenje znanja, raziskovalne infrastrukture, preizkusne in eksperimentalne infrastrukture ali inovacijski grozdi, da se razvijejo učinkovitejši ali tehnološko naprednejši proizvodi, procesi ali storitve, vključno z izvajanjem inovativnih tehnologij in rešitev (tudi digitalnih); 11. procesne inovacije pomenijo izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod, vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme, na ravni gospodarske družbe (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v EGP), tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij ali rešitev. Ta opredelitev izraza izključuje manjše spremembe ali izboljšave, povečanje proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanje uporabe procesa, preprosto kapitalsko zamenjavo ali razširitev, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen dejavnikov, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi; 12. raziskovalci so osebe, razporejene za delo na investiciji, z diplomo terciarnega izobraževanja; 13. raziskovalna infrastruktura pomeni objekte in naprave, vire in s tem povezane storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav na zadevnih področjih, ter zajema znanstveno opremo ali sklope instrumentov, na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirane znanstvene informacije, zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture, ali kakršna koli druga edinstvena sredstva, bistvena za izvajanje raziskav. Take infrastrukture so lahko na enem mestu ali razpršene (organizirana mreža virov) v skladu s točko (a) 2. člena Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (UL L št. 206 z dne 8. 8. 2009, str. 1); 14. strokovni in tehnični sodelavci so podporno osebje, razporejeno za delo na investiciji; 15. stroški osebja pomenijo stroške raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni v okviru zadevne investicije ali dejavnosti; 16. svetovalne storitve za inovacije pomenijo svetovanje, pomoč in usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite in izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, v katerih so zajete, ter svetovanje, pomoč ali usposabljanje pri uvajanju ali uporabi inovativnih tehnologij in rešitev (vključno z digitalnimi); 17. študija izvedljivosti pomeni oceno in analizo potenciala investicije, katerih cilj je podpora procesu odločanja z objektivnim in razumnim ugotavljanjem prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti investicije, poleg tega pa tudi opredelitev virov, ki so potrebni pri njenem izvajanju, in ne nazadnje možnosti, da bo uspešna; 18. temeljna raziskava pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih načelih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo; 19. upravičeni stroški, za katere je dopustno dodeljevanje pomoči za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, so stroški, opredeljeni v tej uredbi glede na posamezno kategorijo investicije v raziskave in razvoj ter inovacije; 20. visokokvalificirano osebje pomeni osebje z diplomo terciarnega izobraževanja in vsaj petimi leti ustreznih strokovnih izkušenj, kar lahko vključuje tudi doktorsko usposabljanje.

(2)Pri opredelitvi velikosti gospodarskih družb iz te uredbe se upoštevajo opredelitve, kot jih določa Priloga I k Uredbi 651/2014/EU.

Vloge za dodelitev spodbude se obravnavajo glede na vrstni red prispetja popolnih vlog.

(1)Za prejemnika investicijske spodbude se šteje tudi organizacija za raziskovanje in širjenje znanja ali inovacijski grozd, če sta del konzorcija investitorjev in če v zvezi s posamično investicijo v raziskave in razvoj ter inovacije opravljata gospodarsko dejavnost.

(2)Če gre za investicijo, pri kateri sodeluje več investitorjev, morajo ti za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij skleniti konzorcijsko pogodbo, ki vsebuje najmanj naslednje sestavine: 1. imenovanje vodilnega konzorcijskega partnerja, ki je velika gospodarska družba, kot prijavitelja in prejemnika spodbud za vse partnerje ter sklenitelja pogodbe o dodelitvi sredstev; 2. pooblastilo konzorcijskih partnerjev vodilnemu konzorcijskemu partnerju za predložitev skupne vloge, zastopanje konzorcija in sklenitev pogodbe o dodelitvi sredstev v imenu vseh konzorcijskih partnerjev ter vso komunikacijo v zvezi z investicijo; 3. delitev aktivnosti v zvezi z izpolnjevanjem investicijskega programa med konzorcijskimi partnerji; 4. opredelitev vseh pravic in obveznosti konzorcijskih partnerjev, med katerimi mora biti zlasti: a) opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh drugih konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo sredstev, če se pri katerem koli partnerju začne postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja ali postopek izbrisa brez likvidacije ali prisilne likvidacije ali likvidacije, b) opredeljena (so)odgovornost prijavitelja in vseh konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo subvencijskih sredstev v primeru zahtevka za vračilo subvencijskih sredstev zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri katerem koli konzorcijskem partnerju, c) opredeljeno upravljanje sprememb, nastalih pri izvajanju investicije: – ravnanje v primeru kršitev določb konzorcijske pogodbe s strani posameznih konzorcijskih partnerjev, – reševanje sporov in veljavnost pogodbe, – obveznosti glede izvedbe prenakazila sredstev vodilnega konzorcijskega partnerja drugim konzorcijskim partnerjem v treh delovnih dneh po prejemu sredstev; č) upravljanje pravic v zvezi z rezultati investicije in v tem v okviru tudi opredelitev: – da se rezultati sodelovanja, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se lahko katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, v celoti dodelijo organizacijam za raziskovanje in razširjanje znanja, – da se katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz investicije, ter s tem povezane pravice dostopa sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno odražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese, ali – da raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture prejmejo nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti in so dodeljene udeleženim podjetjem ali za katere se udeleženim podjetjem dodelijo pravice dostopa. Pri tem se absolutni znesek vrednosti vseh prispevkov, to je finančnih in nefinančnih, udeleženih podjetij k stroškom dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, iz katerih izhajajo zadevne pravice intelektualne lastnine, lahko odšteje od navedenega nadomestila.

Za ugotavljanje osnove za določitev vrednosti sofinanciranja se uporabijo podatki o upravičenih stroških investicije v raziskave in razvoj ter inovacije brez davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev.

(1)Šteje se, da je pogoj ohranjanja najmanj povprečnega števila zaposlenih v obdobju izvajanja investicije iz 2. točke prvega odstavka 4.a člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24; v nadaljnjem besedilu: zakon) izpolnjen, če je povprečno število zaposlenih v prejemniku spodbude v obdobju izvajanja investicije enako ali višje od povprečnega števila zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge. Izpolnjenost pogoja se preverja po zaključku obdobja izvajanja investicije.

(2)V vlogi za dodelitev spodbude mora investitor predložiti podatek o številu zaposlenih v prejemniku spodbude v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge.

(1)Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz prvega odstavka 4.a člena zakona se merila za dodelitev spodbud iz 3. točke prvega odstavka 4.a člena zakona ovrednotijo na naslednji način:

(2)Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem od teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(3)Merila iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(5)Če je investicija ocenjena z manj kot 75 točkami, se vloga zavrne.

(1)Pri odločanju o dodelitvi in višini spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije iz drugega odstavka 4.a člena zakona se investicija iz 3. točke prvega odstavka 4.a člena zakona ocenjuje po merilih, ovrednotenih na naslednji način:

(2)Merili za presojo okoljskega vidika in digitalnega elementa socialnega vidika investicije se presojata alternativno tako, da investitor v vlogi za dodelitev spodbude označi, po katerem od teh vidikov naj se presoja investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(3)Merila za dodelitev spodbud iz prvega odstavka tega člena so podrobneje ovrednotena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Komisija iz 16. člena zakona za strokovni pregled in ocenjevanje popolnih vlog glede na merila iz tega člena lahko angažira zunanje strokovnjake z domačimi in mednarodnimi referencami na področju, ki ga zadeva investicija v raziskave in razvoj ter inovacije.

(5)Če je investicija ocenjena z manj kot 80 točkami, se vloga zavrne.

Ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije iz 4. točke prvega odstavka 4.a člena zakona se ugotavljajo na podlagi investicijskega programa, ki ga potrdi investitor oziroma konzorcij partnerjev.

(1)Investitor oziroma konzorcij partnerjev mora k vlogi za dodelitev spodbude priložiti investicijski program.

(2)Investicijski program za investicijo iz prvega ali drugega odstavka 4.a člena zakona mora poleg sestavin, navedenih v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, vsebovati vsaj še sestavine, ki so opredeljene v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Investicijski program mora biti izdelan strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov. Investitor oziroma konzorcij investitorjev mora zagotoviti usposobljenost izdelovalcev investicijskega programa, ki jo dokazuje z navedbo domačih in mednarodnih izkušenj s pripravo primerljivih investicij v raziskave in razvoj ter inovacije.

(1)Šteje se, da je pogoj povečanja dodane vrednosti na zaposlenega v dveh letih po zaključku investicije izpolnjen, če je dodana vrednost na zaposlenega v prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, za poslovno leto, ki sledi dvema poslovnima letoma po letu zaključka investicije, višja od dodane vrednosti na zaposlenega v isti prejemnici spodbude v zadnjem poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

(2)V vlogi za dodelitev spodbude mora investitor predložiti podatek o dodani vrednosti na zaposlenega v prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, v zadnjem poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

(1)Investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev spodbud po zakonu in tej uredbi, se razvrstijo v eno ali več naslednjih kategorij: 1. investicija za raziskovalne in razvojne projekte, 2. gradnja ali posodobitev raziskovalne infrastrukture, 3. investicija v inovacijski grozd, 4. investicija v inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe ali 5. investicija v procesne in organizacijske inovacije.

(2)Celotni sofinanciran del raziskovalnega in razvojnega projekta iz prve točke prejšnjega odstavka se razvrsti v eno ali več naslednjih podkategorij: 1. temeljna raziskava, 2. industrijska raziskava, 3. eksperimentalni razvoj, 4. študija izvedljivosti.

(1)Pri dodelitvi spodbud, za katere veljajo pravila o državnih pomočeh, veljajo zgornje meje državne pomoči in pragovi za priglasitev ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je državna pomoč dodeljena in ali je dodeljena v okviru več shem ali individualnih državnih pomoči hkrati za dejavnost, investicijo ali gospodarsko družbo. Državna pomoč za iste upravičene stroške se lahko sešteva le, če seštevek ne preseže najvišje državne pomoči ali najvišjega zneska državne pomoči v skladu s to uredbo.

(2)Dodelitev spodbud se ne sme združevati s pomočjo de minimis za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene mejne vrednosti državnih pomoči.

(1)Pri investicijah, ki so temeljne raziskave, industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj, so upravičeni stroški: 1. stroški osebja, 2. stroški opredmetenih sredstev, 3. stroški neopredmetenih sredstev, 4. stroški storitev zunanjih izvajalcev, 5. stroški materiala in posredni stroški.

(2)Upravičeni stroški osebja so stroški raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu zaposlitve na investiciji.

(3)Upravičeni stroški opredmetenih sredstev so stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v investiciji ter stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za investicijo. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za investicijo v vsej njihovi življenjski dobi, so upravičeni samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju investicije. Glede stavb so upravičeni le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju investicije. Za zemljišče so upravičeni stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala.

(4)Upravičeni stroški neopredmetenih sredstev so stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali za katere je bilo pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih.

(5)Upravičeni stroški storitev zunanjih izvajalcev so stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, kupljenih po običajnih tržnih pogojih in uporabljenih izključno za investicijo. Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je zunanji izvajalec: a) povezana družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, b) zakoniti zastopnik končnega prejemnika, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član, c) neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 25-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu končnega prejemnika, č) zaposlen pri končnem prejemniku in opravlja storitev na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe ali kot samostojni podjetnik, d) konzorcijski partner ali e) podjetje, katerega večinski lastnik ali zakoniti zastopnik je zaposlen pri končnem prejemniku.

(6)Upravičeni stroški materiala in posredni stroški so ustrezno knjiženi dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica investicije.

(7)Pri študiji izvedljivosti so upravičeni stroški študij. Za stroške študij se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.

(1)Pri temeljni raziskavi intenzivnost spodbude lahko dosega do 100 % upravičenih stroškov temeljne raziskave.

(2)Pri industrijski raziskavi intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov industrijske raziskave.

(3)Pri eksperimentalnem razvoju intenzivnost spodbude ne sme presegati 25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj.

(4)Pri študiji izvedljivosti intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov študije izvedljivosti.

(5)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se intenzivnost spodbude za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj lahko poveča do največje intenzivnosti spodbude v višini 80 % upravičenih stroškov v naslednjih primerih: 1. za 10 odstotnih točk za srednje velike gospodarske družbe in 20 odstotnih točk za male gospodarske družbe; 2. za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a) investicija vključuje učinkovito sodelovanje med gospodarskimi družbami, od katerih je vsaj ena mala ali srednje velika, ali se investicija izvaja v vsaj dveh državah članicah ali pa v eni državi članici in eni pogodbenici Sporazuma Evropskega gospodarskega prostora, nobena posamezna gospodarska družba pa ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, ali b) investicija vključuje učinkovito sodelovanje med gospodarsko družbo in eno ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja, kadar slednje krijejo vsaj 10 % upravičenih stroškov in imajo pravico objaviti svoje rezultate raziskav, ali c) rezultati investicije se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov ali brezplačne in odprtokodne programske opreme.

(6)Ne glede na četrti odstavek tega člena se intenzivnost spodbude za študije izvedljivosti lahko poveča za 10 odstotnih točk za srednje velike gospodarske družbe in 20 odstotnih točk za male gospodarske družbe.

(7)Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena absolutni znesek spodbud ne sme presegati naslednjih pragov: 1. 55.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno temeljna raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav; 2. 35.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno industrijska raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo industrijskih raziskav ali v kategorijo industrijskih ali kategorijo temeljnih raziskav kot celote; 3. 25.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno eksperimentalni razvoj, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja; 4. 8.250.000 eurov na študijo pri spodbudi za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti.

(1)Pri gradnji ali posodobitvi raziskovalnih infrastruktur so upravičeni stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva.

(2)Glede stroškov v neopredmetena in opredmetena sredstva se smiselno uporablja 14. člen te uredbe.

(1)Pri gradnji ali posodobitvi raziskovalnih infrastruktur intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov gradnje ali posodobitve raziskovalnih infrastruktur.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek absolutni znesek spodbude ne sme presegati 35.000.000 eurov na infrastrukturo pri spodbudi za naložbe v raziskovalne infrastrukture.

(1)Investitor mora v primeru dodelitve spodbude za gradnjo ali posodobitev raziskovalne infrastrukture zagotoviti, da: 1. se financiranje, stroški in prihodki knjižijo ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva, kadar se raziskovalna infrastruktura uporablja za opravljanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, 2. cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo raziskovalne infrastrukture, ustreza tržni ceni in 3. je dostop do raziskovalne infrastrukture omogočen več uporabnikom ter je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov raziskovalne infrastrukture, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji, sorazmeren s prispevkom podjetij, pod javno dostopnimi pogoji.

(2)Investitor mora v vlogi predvideti delež svojih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti med izvajanjem investicije in o tem razmerju vsakoletno poročati v letnih poročilih.

(3)Če se investitorju v času amortizacijske dobe sredstev poveča delež gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim deležem iz prejšnjega odstavka, mora vrniti sredstva, ki presegajo veljavno intenzivnost pomoči.

(1)Pri spodbudi za izgradnjo ali nadgradnjo inovacijskih grozdov so upravičeni stroški v neopredmetena in opredmetena sredstva.

(2)Pri spodbudi za tekoče poslovanje inovacijskih grozdov so upravičeni stroški osebja in materiala ter posredni stroški, ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi: – spodbujanje inovacijskih grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij in zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za gospodarske družbe; – trženje inovacijskega grozda, da se razširi sodelovanje novih gospodarskih družb ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda; in – upravljanje zmogljivosti inovacijskega grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.

(3)Spodbuda za tekoče poslovanje inovacijskega grozda se dodeli za največ tri leta.

(4)Glede stroškov v neopredmetena in opredmetena sredstva, stroškov materiala in posrednih stroškov se smiselno uporablja 14. člen te uredbe.

(1)Pri naložbah v inovacijske grozde intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov. Intenzivnost spodbude se lahko poveča za 15 odstotnih točk za inovacijske grozde na območju »a« in za 5 odstotnih točk na območju »c«, kot ju določa uredba, ki ureja karto regionalne pomoči.

(2)Intenzivnost spodbude za tekoče poslovanje ne sme presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov v obdobju, v katerem je spodbuda dodeljena.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena absolutni znesek spodbude ne sme presegati 10.000.000 eurov na inovacijski grozd.

(1)Spodbuda za inovacijski grozd se lahko dodeli lastniku inovacijskega grozda. Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli upravljavcu inovacijskega grozda. Če upravljavec ni lastnik, je lahko pravna oseba ali konzorcij gospodarskih družb brez ločene pravne osebe. V vseh primerih mora vsaka gospodarska družba v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi voditi ločeno računovodstvo za stroške in prihodke posamezne dejavnosti (lastništvo, delovanje in uporaba grozda).

(2)Investitor mora v primeru dodelitve spodbude za inovacijske grozde zagotoviti, da: 1. je dostop do prostorov, zmogljivosti in dejavnosti inovacijskega grozda omogočen komur koli ter je dodeljen na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov v inovacijski grozd, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji, sorazmeren s prispevkom podjetij za stroške naložb, pod javno dostopnimi pogoji; in 2. cena, ki se zaračuna za uporabo zmogljivosti inovacijskega grozda ali za sodelovanje pri njegovih dejavnostih, ustreza tržni ceni ali odraža njihove stroške, vključno z razumno maržo.

(1)Pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe so upravičeni stroški: 1. stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambo patentov ter druga neopredmetena sredstva, 2. stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velike gospodarske družbe, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja, ter 3. stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije.

(2)Glede stroškov osebja in neopredmetenih sredstev se smiselno uporablja 14. člen te uredbe.

(1)Pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe intenzivnost spodbude ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko intenzivnost spodbude za inovacije za svetovalne in podporne storitve poveča do 100 % upravičenih stroškov pod pogojem, da celotni znesek pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije ne presega 220.000 eurov na gospodarsko družbo v katerem koli triletnem obdobju.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena absolutni znesek spodbude ne sme presegati 10.000.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe.

(1)Pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije so upravičeni stroški: 1. stroški osebja, 2. stroški opredmetenih sredstev, 3. stroški neopredmetenih sredstev, 4. stroški materiala in posredni stroški.

(2)Glede stroškov osebja, opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter stroškov materiala in posrednih stroškov se smiselno uporablja 14. člen te uredbe.

(1)Pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije intenzivnost spodbude ne sme presegati 15 % upravičenih stroškov za velike gospodarske družbe in 50 % upravičenih stroškov za male in srednje velike gospodarske družbe.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek absolutni znesek spodbude ne sme presegati 12.500.000 eurov na gospodarsko družbo in na investicijo pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije.

Spodbuda za velike gospodarske družbe za procesne in organizacijske inovacije se lahko dodeli, če te družbe dejansko sodelujejo z malimi in srednje velikimi gospodarskimi družbami v dejavnosti, ki prejema spodbudo, in če sodelujoče male in srednje velike gospodarske družbe povzročijo vsaj 30 % skupnih upravičenih stroškov.

(1)Ne glede na omejitve iz 15. člena te uredbe je dopustna dodelitev spodbud organizacijam za raziskovanje in širjenje znanja v višini 80 % upravičenih stroškov, če organizacija za raziskovanje in širjenje znanja dokaže, da gre pri dodelitvi spodbud za financiranje njenih negospodarskih dejavnosti ter da zagotavlja ločeno računovodstvo za gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki preprečuje navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti.

(2)Za negospodarske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se štejejo: 1. izobraževanje za več usposobljenih človeških virov in bolje usposobljene človeške vire v okviru sistema javnega izobraževanja; 2. neodvisne razvojno-raziskovalne investicije za več znanja in boljše razumevanje, vključno s sodelovalnimi razvojno-raziskovalnimi investicijami, pri katerih organizacija za raziskovanje in širjenje znanja učinkovito sodeluje; 3. obsežno nediskriminatorno in neizključujoče razširjanje rezultatov raziskav, na primer prek izobraževanja, prosto dostopnih zbirk podatkov, javnih publikacij ali odprtokodne programske opreme; 4. dejavnosti prenosa znanja, kadar jih vodi ena ali več organizacij za raziskovanje in širjenje znanja ter kadar se vsi dobički iz teh dejavnosti znova vložijo v osnovne dejavnosti organizacije za raziskovanje in širjenje znanja.

(3)Če investitor dokaže, da opravlja katero od dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku, se šteje, da opravlja negospodarsko dejavnost.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije (Uradni list RS, št. 75/22 in 157/22).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-77/2024 Ljubljana, dne 24. aprila 2024 EVA 2024-2180-0004 Vlada Republike Slovenije Priloga 1 Priloga 2 Priloga 3