25. člen
(nastanitev v posebej varovano sobo)
(1)V posebej varovano sobo se lahko nastani tujca: – ki mu je z odločbo izrečen strožji policijski nadzor, – če iz zdravniškega mnenja izhaja, da je potreben stalni nadzor nad njim, – ki mu je izrečena karantena oziroma izolacija zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, – ki ga je treba odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 76.c člena zakona, – ki po lastni volji in izraženih utemeljenih razlogih (npr. bivanje v skupini, v kateri prihaja do razhajanj v verskem, političnem ali drugem prepričanju) v pisni obliki, želi biti nastanjen v posebej varovani sobi.
(2)Nastanitev v posebej varovani sobi iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka traja za obdobje, ki je določeno v odločbi, nastanitev iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa za obdobje, ki ga določi zdravnik ali zdravnik psihiater. Nastanitev v posebej varovani sobi iz pete alineje prejšnjega odstavka traja največ deset dni, pri čemer se lahko podaljšuje vsakič za deset dni, če tujec pred iztekom trajanja nastanitve ponovno pisno izrazi voljo po takšni nastanitvi. O nastanitvi iz pete alineje prejšnjega odstavka oziroma njenem podaljšanju odloča za tujca pristojna uradna oseba centra.
(3)Posebej varovana soba je opremljena enako kot soba moškega oddelka, dodatno pa je opremljena z videonadzorom.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.