Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb (ZSDČPKD)

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), ki se nanaša na soodločanje delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavci) v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb.

(2)Namen zakona je zagotoviti pravice delavcev do soodločanja, pridobljene v družbah, ki so udeležene pri čezmejni združitvi, čezmejni delitvi ali čezmejnem preoblikovanju kapitalskih družb.

(1)Ta zakon velja za družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki nastanejo s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb.

(2)Ta zakon velja tudi za udeležene družbe, njihove zadevne odvisne družbe in podružnice v Republiki Sloveniji ter za njihove delavce, če je sedež družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb v drugi državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: a) družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, je kapitalska družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; b) udeležene družbe so kapitalske družbe, ki so udeležene pri čezmejni združitvi, čezmejni delitvi ali čezmejnem preoblikovanju kapitalskih družb; c) odvisna družba je družba, nad katero ima druga družba obvladujoč vpliv v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2009/38/ES z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 122 z dne 16. 5. 2009, str. 28), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2015/1794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o spremembi direktiv 2008/94/ES, 2009/38/ES in 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 98/59/ES in 2001/23/ES v zvezi s pomorščaki (UL L št. 263 z dne 8. 10. 2015, str. 1); č) zadevna odvisna družba ali podružnica je odvisna družba ali podružnica udeležene družbe, ki naj bi postala odvisna družba ali podružnica družbe, nastale s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb; d) soodločanje delavcev v skladu s tem zakonom je vpliv sveta delavcev ali drugih predstavnikov delavcev na zadeve družbe s: – pravico izvolitve ali imenovanja posameznih članov organov vodenja ali nadzora v družbi, ali – pravico priporočiti imenovanje ali nasprotovati imenovanju posameznih ali vseh članov organov vodenja ali nadzora v družbi.

Za družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, se v zvezi z obveščanjem, posvetovanjem in soodločanjem delavcev uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določbe zakona, ki ureja evropske svete delavcev, in določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen v primerih soodločanja delavcev iz 5. člena tega zakona.

(1)Za družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, veljajo določbe o soodločanju delavcev iz III. in IV. poglavja tega zakona, če: a) v šestih mesecih pred objavo načrta o čezmejni združitvi, čezmejni delitvi ali čezmejnem preoblikovanju ena od udeleženih družb zaposluje povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, kakor je določen v pravu države članice, v katere pristojnost spada družba, ki se združuje, deli ali preoblikuje, za sprožitev soodločanja delavcev v pomenu d) točke 3. člena tega zakona, ali b) zakonodaja Republike Slovenije ne predvideva vsaj enakega obsega soodločanja delavcev, kakor je obstajal v družbah, udeleženih pri čezmejni združitvi, čezmejni delitvi ali čezmejnem preoblikovanju kapitalskih družb, pri čemer se obseg soodločanja delavcev meri glede na delež predstavnikov delavcev v organu vodenja ali nadzora družbe ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, kakor so opredeljene v zakonodaji držav članic, ali c) zakonodaja Republike Slovenije za delavce v podružnicah družbe, nastale s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, ki so v drugih državah članicah, ne predvideva enake pravice do soodločanja, kakor so priznane delavcem v Republiki Sloveniji.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, s primerno strukturo svojih organov oziroma s spremembo pravnoorganizacijske oblike omogoči uresničevanje pravice delavcev do soodločanja.

(1)Po objavi načrta čezmejne združitve, čezmejne delitve ali čezmejnega preoblikovanja kapitalskih družb v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, morajo poslovodstva vseh udeleženih družb začeti pogajanja s predstavniki delavcev udeleženih družb o ureditvi načina soodločanja delavcev.

(2)V ta namen morajo biti predstavniki delavcev, če teh ni, pa vsi delavci, neposredno seznanjeni: – z identiteto in strukturo udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic ter njihovo porazdelitvijo po državah članicah, – s skupnim številom delavcev po posameznih državah članicah, po udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah, – s podatkom o delavskih predstavnikih v teh družbah, in – s številom delavcev, ki imajo pravico do soodločanja v organih vodenja ali nadzora teh družb.

(3)Za sklenitev sporazuma o načinu soodločanja delavcev se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce vseh udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic.

(1)Število članov posebnega pogajalskega telesa iz posamezne države članice je sorazmerno s številom delavcev, zaposlenih v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah iz te države članice.

(2)Delavcem iz posamezne države članice se dodeli en sedež v posebnem pogajalskem telesu za vsakih začetih 10 % od skupnega števila delavcev, zaposlenih v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah v vseh državah članicah skupaj.

(1)V primeru čezmejne združitve kapitalskih družb pripadajo udeleženim družbam iz posamezne države članice dodatni sedeži, da se zagotovi, da je v posebno pogajalsko telo vključen en predstavnik iz vsake udeležene družbe, ki je registrirana in ima delavce zaposlene v posamezni državi članici ter preneha obstajati kot samostojna pravna oseba po registraciji.

(2)Število dodatnih članov posebnega pogajalskega telesa ne sme presegati 20 % števila članov, imenovanih v skladu s prejšnjim členom, in ne sme povzročiti dvojnega zastopanja delavcev.

(3)Če število udeleženih družb presega število dodatnih sedežev, ki so na voljo v skladu s prejšnjim členom, se dodatni sedeži dodelijo družbam v posameznih državah članicah, ki še nimajo svojega predstavnika v posebnem pogajalskem telesu in imajo največ delavcev.

(1)Za izračun števila delavcev v udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah se upošteva število delavcev v času objave načrta čezmejne združitve, čezmejne delitve ali čezmejnega preoblikovanja kapitalskih družb iz 6. člena tega zakona.

(2)Če med delovanjem posebnega pogajalskega telesa nastanejo tolikšne spremembe v strukturi ali številu delavcev udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic, da bi se glede na merila iz 7. in 8. člena tega zakona sestava posebnega pogajalskega telesa morala spremeniti, je treba posebno pogajalsko telo na novo sestaviti. O takih spremembah morajo poslovodstva obvestiti posebno pogajalsko telo, pri čemer se smiselno uporablja 6. člen tega zakona.

(1)Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah. Izvolitev članov posebnega pogajalskega telesa je treba izvesti v desetih tednih po predložitvi podatkov iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v udeleženi družbi, zadevni odvisni družbi in podružnici ter najmanj 50 delavcev v udeleženi družbi, zadevni odvisni družbi in podružnici.

(1)Poslovodstva udeleženih družb seznanijo posebno pogajalsko telo s predlogom in postopkom ustanavljanja družbe do njene registracije.

(2)Posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb se v duhu sodelovanja pogajajo za dosego sporazuma o načinu soodločanja delavcev v organih vodenja ali nadzora družb. Sporazum mora biti v pisni obliki.

(3)Pogajanja se začnejo, ko je posebno pogajalsko telo ustanovljeno, in lahko trajajo do šest mesecev, razen če se stranki sporazumno odločita za podaljšanje pogajanj, vendar največ do enega leta od dneva ustanovitve posebnega pogajalskega telesa.

(4)Za dan ustanovitve posebnega pogajalskega telesa se šteje dan, ko so poslovodstva udeleženih družb sklicala ustanovitveno sejo posebnega pogajalskega telesa.

(5)Poslovodstvo mora predstavnike delavcev, če teh ni, pa vse delavce, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev.

Za pogajanja lahko posebno pogajalsko telo zaprosi za pomoč strokovnjake, ki jih samo izbere, vključujoč predstavnike sindikatov na ravni Evropske unije, da jim pomagajo pri njihovem delu. Ti strokovnjaki so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca. Posebno pogajalsko telo se lahko odloči, da bo o začetku pogajanj obvestilo predstavnike ustreznih zunanjih organizacij.

(1)Vse stroške, povezane s pogajanji in delovanjem posebnega pogajalskega telesa, krijejo udeležene družbe.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek krijejo udeležene družbe stroške le za enega strokovnjaka iz prejšnjega člena.

(1)Posebno pogajalsko telo odloča z večino glasov svojih članov, ki morajo hkrati predstavljati tudi večino vseh delavcev, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Vsak član posebnega pogajalskega telesa ima en glas.

(3)Člani posebnega pogajalskega telesa, izvoljeni ali imenovani v posamezni državi članici, zastopajo vse delavce udeleženih družb, zadevnih odvisnih družb in podružnic iz te države.

(1)Če v primeru čezmejne združitve kapitalskih družb pogajanja vodijo v zmanjševanje pravic do soodločanja delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, posebno pogajalsko telo o rešitvah odloča z najmanj dvotretjinsko večino svojih članov, ki zastopajo najmanj dve tretjini delavcev iz najmanj dveh držav članic, če se soodločanje delavcev nanaša na najmanj 25 % celotnega števila delavcev udeleženih družb.

(2)Zmanjševanje pravic do soodločanja delavcev pomeni, da: a) je delež predstavnikov delavcev v organu vodenja ali nadzora družbe, v njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, kakor so opredeljene v zakonodaji držav članic, manjši od največjega deleža v udeleženih družbah, ali b) delavci nimajo pravice voliti, določiti, priporočiti ali zavrniti članov organa vodenja ali nadzora družbe ali pa je ta pravica omejena.

(3)Če je družba ustanovljena s čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem, se odločitev po prvem odstavku tega člena ne more sprejeti.

(4)Kadar v udeleženih družbah obstajajo različne oblike soodločanja delavcev, lahko posebno pogajalsko telo odloči, katera od teh oblik naj se uporabi v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo kapitalskih družb, s sedežem v Republiki Sloveniji. Če posebno pogajalsko telo ne sprejme odločitve, se v tej družbi uporabi oblika soodločanja delavcev, ki je veljala za večino delavcev v vseh udeleženih družbah, zadevnih odvisnih družbah in podružnicah.

(5)Posebno pogajalsko telo obvesti poslovodstva udeleženih družb o odločitvi iz prejšnjega odstavka.

(1)Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino svojih članov, ki zastopajo najmanj dve tretjini delavcev, pri čemer morajo pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb zastopati delavce iz najmanj dveh držav članic, sklene, da ne začne pogajanja ali da prekine že začeto pogajanje.

(2)Če je sprejet sklep iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo predpisi o soodločanju delavcev, ki veljajo v državi članici, v kateri bo imela sedež družba, ki bo nastala na podlagi čezmejne združitve, čezmejne delitve ali čezmejnega preoblikovanja kapitalskih družb.

(3)Kadar je družba ustanovljena s čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem, ni mogoče sprejeti sklepa iz prvega odstavka tega člena, če v družbi, ki se bo čezmejno delila ali čezmejno preoblikovala, že obstaja soodločanje.

(1)Pisni sporazum o načinu soodločanja delavcev, ki ga sklenejo posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb v skladu z 11. členom tega zakona, vsebuje: – področje veljavnosti sporazuma, – datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, primere, v katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, ter postopek za vnovična pogajanja o njem, – načine soodločanja delavcev, vključno s številom članov v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, ki jih bodo delavci upravičeni voliti, imenovati, jih priporočiti ali jim nasprotovati, in postopke, po katerih delavci te člane lahko volijo, imenujejo, priporočijo ali jim nasprotujejo, ter njihove pravice.

(2)V sporazumu ni treba upoštevati določb IV. poglavja tega zakona, razen če posebno pogajalsko telo in poslovodstva udeleženih družb odločijo drugače.

(3)Kadar je družba ustanovljena s čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, mora sporazum o načinu soodločanja delavcev zagotoviti najmanj enako raven soodločanja delavcev, kot obstaja v družbi, ki se bo čezmejno delila ali čezmejno preoblikovala.

(1)Določbe tega poglavja se za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb in je registrirana v Republiki Sloveniji, uporabljajo od dneva njene registracije, če: – se stranke tako dogovorijo, ali – v roku iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona ni dosežen sporazum o načinu soodločanja delavcev in se poslovodstva udeleženih družb odločijo za uporabo določb tega poglavja ter nadaljujejo postopek registracije, pri čemer posebno pogajalsko telo ni sprejelo sklepa o prekinitvi pogajanj iz 16. člena tega zakona, ali – poslovodstva družb, udeleženih pri čezmejni združitvi kapitalskih družb, v primeru, ko vsaj ena od družb, ki se združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev v pomenu d) točke 3. člena tega zakona, določijo, da se te določbe uporabijo brez predhodnih pogajanj neposredno od datuma registracije, o čemer morajo poslovodstva družb obvestiti predstavnike delavcev, če teh ni, pa vse delavce.

(1)Soodločanje delavcev v družbi, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, mora biti urejeno v naslednjih primerih: a) če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo družbe, nastale na podlagi čezmejne združitve kapitalskih družb, obstajala ena ali več oblik soodločanja delavcev za najmanj tretjino skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah, b) če je v eni ali več udeleženih družbah pred registracijo družbe, nastale na podlagi čezmejne združitve kapitalskih družb, obstajala ena ali več oblik soodločanja delavcev za manj kakor tretjino skupnega števila delavcev v vseh udeleženih družbah in če se posebno pogajalsko telo tako odloči, ali c) če so imeli delavci v družbi pred čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb pravico do soodločanja.

(2)Posebno pogajalsko telo mora udeležene družbe obvestiti o sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka.

(3)Če pred registracijo družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, v nobeni od udeleženih družb ni bilo soodločanja delavcev, se od te družbe ne zahteva uvedba soodločanja delavcev.

(1)V primeru ustanovitve družbe s čezmejno združitvijo kapitalskih družb imajo delavci te družbe, njenih odvisnih družb in podružnic pravico, da izvolijo ali imenujejo, priporočijo ali nasprotujejo imenovanju dela članov organov vodenja ali nadzora te družbe, pri čemer je delež teh članov enak najvišjemu deležu v udeleženih družbah pred registracijo te družbe.

(2)V primeru ustanovitve družbe s čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb se uporabljajo vse oblike soodločanja delavcev, ki so veljale za to družbo pred registracijo.

(1)Posebno pogajalsko telo odloči o razdelitvi sedežev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, med predstavnike delavcev iz posameznih držav članic v skladu z deležem delavcev, zaposlenih v posamezni državi članici v družbi, njenih odvisnih družbah in podružnicah.

(2)Če na ta način posamezni državi članici pripade več sedežev, hkrati pa bi delavci iz ene ali več drugih držav članic ostali brez sedeža, mora posebno pogajalsko telo družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, izvesti vnovično razdelitev sedežev tako, da en sedež dobijo predstavniki te ali teh držav članic. Pri tem je treba zagotoviti, da je sedež dodeljen delavcem iz države članice, v kateri bo imela ta družba svoj sedež. Če tej državi po prejšnjem odstavku že pripada sedež, se sedež dodeli državi članici, ki je brez sedeža in v kateri je zaposlen največji delež delavcev.

(3)Če se število članov v organih vodenja ali nadzora družbe, nastale s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, spremeni, mora posebno pogajalsko telo te družbe na novo odločiti o številu delavcev ob upoštevanju določb prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pri čemer odpokliče odvečne predstavnike oziroma dodeli dodatne sedeže predstavnikom delavcev iz posameznih držav članic.

Predstavnike delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, s sedežem v Republiki Sloveniji, izvoli ali predlaga svet delavcev te družbe v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju v delu, ki ureja sodelovanje delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, in zakonom, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki ureja sistem upravljanja družb.

(1)Če so za predstavnike delavcev iz Republike Slovenije na voljo dodatni sedeži v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, jih svet delavcev te družbe porazdeli sorazmerno številu delavcev v tej družbi, njenih odvisnih družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji.

(2)Določitev predstavnikov delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, s sedežem v Republiki Sloveniji, iz držav članic, ki nimajo urejenega tega področja, izvede svet delavcev te družbe.

(3)Svet delavcev družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, in poslovodstvo te družbe morata biti seznanjena z izvoljenimi ali imenovanimi člani organov vodenja ali nadzora te družbe.

(4)Vsak član organa vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ga je izvolil, imenoval ali priporočil svet delavcev te družbe, je polnopravni član, ki ima enake pravice in obveznosti kakor člani, ki zastopajo imetnike deležev v kapitalski družbi, vključno s pravico do glasovanja.

(1)V primeru vsake naknadne notranje ali čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

(2)Če ta zakon ne zagotavlja vsaj takšnega obsega pravic soodločanja delavcev, kakor je zagotovljen v družbi, ki je nastala s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, se v družbi, ki nastane z naknadno notranjo ali čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem, v obdobju štirih let od dneva registracije družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, še naprej uporablja ureditev o soodločanju delavcev, ki je veljala v tej družbi.

(1)Člani posebnega pogajalskega telesa in strokovnjaki, ki jim pomagajo, morajo spoštovati zaupnost vseh podatkov, ki so jih poslovodstva izrecno označila kot poslovno skrivnost. Ta obveza velja tudi po poteku njihovega mandata.

(2)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v primeru sklenitve sporazuma o načinu soodločanja delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

Za člane posebnega pogajalskega telesa in predstavnike delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, nastale s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb, ki so zaposleni v njej, njenih odvisnih družbah ali podružnicah ali v udeleženih družbah v Republiki Sloveniji, se glede varstva smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev, in določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem tega zakona je pristojno delovno sodišče.

(1)Z globo od 20.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: – ne predloži podatkov ali predloži napačne oziroma nepopolne podatke iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, – ne predloži podatkov ali predloži napačne oziroma nepopolne podatke iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(2)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem prekrškovnem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb (Uradni list RS, št. 56/08).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 006-01/24-1/14 Ljubljana, dne 2. aprila 2024 EPA 1318-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica