Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

V Uredbi o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23, 113/23 in 2/24) se v 1. členu za osmo točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova, 9. točka, ki se glasi: »9. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/587 z dne 12. februarja 2024 o določitvi odstopanja od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standarda za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standard DKOP) 8, datumov upravičenosti odhodkov za prispevke iz EKJS ter pravil v zvezi s spremembami strateških načrtov SKP zaradi spremembe nekaterih shem za podnebje in okolje za leto zahtevka 2024 (UL L št. 2024/587 z dne 13. 2. 2024).«.

V 12. členu se napovedni stavek tretjega odstavka spremeni, tako da se glasi: »(3) Kot delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka tega člena se šteje vsaj tri leta:«. V 1. točki se besedilo »vsaj tri leta vključenost« nadomesti z besedo »vključenosti««. V 2. točki se besedilo »članstvo« nadomesti z besedo »članstva«. V 3. točki se besedilo »izkušnje« nadomesti z besedilom »izkušenj«.

V 25. členu se v tretjem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– celoletna paša ni dovoljena, se pa v obdobju od 15. avgusta do 15. novembra tekočega leta lahko izvaja jesenska paša živali, pri čemer je treba zagotoviti, da ne prihaja do pregaženosti oziroma prepašenosti. Jesenska paša se šteje kot ena raba travinja;«.

V 27. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze, ali samostojni inhibitorji morajo imeti status sredstev za gnojenje EU in biti označeni z oznako CE, kot to določa Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1) zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/409 z dne 18. novembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta glede najnižje vsebnosti kalcijevega oksida v enostavnih trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili (UL L št. 59 z dne 24. 2. 2023, str. 1). Mineralna gnojila z inhibitorjem ali samostojni inhibitorji morajo biti razvrščeni v primerno funkcijsko kategorijo. Mineralna gnojila z inhibitorjem morajo biti uvrščena v funkcijsko kategorijo 7 z obvezno navedbo imena inhibitorja ali funkcijske kategorije 5.A. – inhibitor nitrifikacije, 5.B. – inhibitor denitrifikacije ali 5.C. – inhibitor ureaze, samostojni inhibitorji pa morajo biti uvrščeni v funkcijske kategorije 5.A. – inhibitor nitrifikacije, 5.B. – inhibitor denitrifikacije ali 5.C. – inhibitor ureaze.«. V petem odstavku se napovedni stavek spremeni, tako da se glasi: »(5) Do plačila je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uporablja mineralna gnojila z inhibitorjem ali ki uporablja samostojne inhibitorje pred nanosom mineralnih gnojil in pri tem izpolnjuje naslednje pogoje:«. Prva alineja se spremeni tako, da se glasi: »– na površini iz zahtevka zagotovi porabo najmanj 50 % dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja glede na skupno količino porabljenega dušika iz mineralnih gnojil. Pri tem se podpora iz petnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za porabo najmanj 30 kg dušika, ki je pod delovanjem inhibitorja na hektar. Za izračun razmerja dušika iz te alineje se za GERK z dejansko rabo 1160, 1222 in 1300 upoštevajo nanosi vseh mineralnih gnojil, ki so bili na zadevni površini opravljeni v letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso INHIBIT oziroma v primeru GERK z dejansko rabo 1100 in 1161 nanosi vseh mineralnih gnojil, opravljeni v letu oddaje zahtevka za kmetijsko prakso INHIBIT za kmetijsko rastlino, ki je v tem letu glavni posevek, v skladu z uredbo, ki ureja izvajanje intervencij skupne kmetijske politike;«. Druga alineja se spremeni tako, da se glasi: »– če uporablja samostojni inhibitor, poleg zahtev iz prejšnje alineje nosilec kmetijskega gospodarstva samostojni inhibitor uporabi v priporočenih vrednostih v skladu z navodili proizvajalca. Pri tem se za mineralna gnojila, nanesena v obdobju 75 dni po nanosu samostojnega inhibitorja 5.A. – inhibitor nitrifikacije ali 5.B. – inhibitor denitrifikacije oziroma za mineralna gnojila, nanesena v obdobju sedmih dni po nanosu samostojnega inhibitorja 5.C. – inhibitor ureaze, upošteva, da je dušik pod delovanjem inhibitorja, razen če je v navodilih proizvajalca določeno krajše ali daljše obdobje delovanja samostojnega inhibitorja, v tem primeru se upošteva obdobje delovanja, določeno v navodilih proizvajalca;«. V šestem odstavku se besedilo »iz druge alineje« nadomesti z besedilom »iz tretje alineje«. Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(9) V kmetijsko prakso KRMDOD mora nosilec kmetijskega gospodarstva vključiti vse govedo ženskega spola iz prejšnjega odstavka in ga v zadevnem letu od oddaje zahtevka krmiti s krmnim dodatkom iz osmega odstavka tega člena v priporočenih vrednostih v skladu z navodili proizvajalca.«. Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(11) Nosilec kmetijskega gospodarstva do 30. novembra tekočega leta pošlje agenciji kopije oznak, deklaracij in računov o nakupu krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek iz osmega odstavka tega člena, iz katerih izhaja tudi količina kupljenih krmnih proizvodov, ki vsebujejo krmni dodatek, ki se bo upoštevala pri preveritvi iz dvanajstega odstavka naslednjega člena.«. V dvanajstem odstavku se v prvem in drugem stavku besedilo »druge alineje« črta. Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Kmetijska praksa INHIBIT se ne izvaja na območju VVO_I_DR.«. Dosedanji petnajsti do osemnajsti odstavek postanejo šestnajsti do devetnajsti odstavek.

V 28. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Kot naknadni neprezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh neprezimnih kmetijskih rastlin, medovita kmetijska rastlina ali podsevek. V primeru mešanice vsaj dveh neprezimnih kmetijskih rastlin morata biti na površini v času zelene odeje posevka vidni vsaj dve kmetijski rastlini.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Kot naknadni prezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin, medovita kmetijska rastlina ali podsevek. V primeru mešanice vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin morata biti na površini v času zelene odeje posevka vidni vsaj dve kmetijski rastlini.«. Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(12) Sheme NPP na isti površini ni mogoče kombinirati z zahtevo o zeleni prahi iz DKOP 8 za zagotovitev obveznega minimalnega deleža neproizvodnih površin in elementov iz uredbe, ki ureja pogojenost.«. Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) V letu 2024 na isti površini ni mogoče kombinirati sheme NPP z zahtevo o rastlinah, ki vežejo dušik, ali zahtevo o rastlinah, ki štejejo kot vmesni posevki iz zahteve DKOP 8 za zagotovitev obveznega minimalnega deleža neproizvodnih površin in elementov iz uredbe, ki ureja pogojenost.«. Dosedanji trinajsti in štirinajsti odstavek postaneta štirinajsti in petnajsti odstavek.

V 29. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Kot prezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin, kar pomeni, da morata biti na površini v času zelene odeje posevka vidni vsaj dve kmetijski rastlini.«. Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(9) Sheme ZEL na isti površini ni mogoče kombinirati z zahtevo o zeleni prahi iz DKOP 8 za zagotovitev obveznega minimalnega deleža neproizvodnih površin in elementov iz uredbe, ki ureja pogojenost.«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) V letu 2024 na isti površini ni mogoče kombinirati sheme ZEL z zahtevo o rastlinah, ki vežejo dušik, ali zahtevo o rastlinah, ki štejejo kot vmesni posevki iz zahteve DKOP 8, za zagotovitev obveznega minimalnega deleža neproizvodnih površin in elementov iz uredbe, ki ureja pogojenost.«. Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.

V 34. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(8) V primeru teras z enim medvrstnim prostorom se brežina šteje v medvrstni prostor, medtem ko se brežine v primeru dveh ali več medvrstnih prostorov v trajnih nasadih ne štejejo kot medvrstni prostor, jih pa mora nosilec KMG vsaj dvakrat letno obdelati.«.

V 42. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(5) Za izvajanje iz tretjega odstavka tega člena se upošteva dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj en ar.«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(8) V primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva oddal zahtevek za beljakovinske rastline in ni izpolnil zahteve obtežbe, zahteve prisotnosti do tehnološke zrelosti ali zahteve po dveh odkosih v tekočem letu iz drugega odstavka tega člena, se zahtevek za to površino zavrne in šteje, da ne gre za čezmerno prijavo ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.«.

Priloga 10 se nadomesti z novo Prilogo 10, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23), se končajo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-75/2024 Ljubljana, dne 4. aprila 2024 EVA 2024-2330-0024 Vlada Republike Slovenije Priloga 1