68. člen

(1)Pri načrtovanju in vzdrževanju pripravljenosti na izredni dogodek mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta zagotoviti: 1. hitro prepoznavanje in razvrstitev izrednega dogodka v stopnjo nevarnosti glede na akcijske ravni ter merila za obveščanje pristojnih organov, med njimi tudi organ, pristojen za jedrsko varnost; 2. obveščanje javnosti v primeru izrednega dogodka, ko to zahtevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; 3. organiziranost za obvladovanje izrednega dogodka z jasno določenimi odgovornostmi in pristojnostmi izvajalcev intervencijskih ukrepov; 4. varnost vseh ljudi na lokaciji objekta, vključno z zaščito izvajalcev intervencijskih ukrepov; 5. če gre za jedrsko elektrarno, obveščanje pristojnih organov in javnosti, kot je zahtevano v predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno s kontinuiranim zagotavljanjem podatkov o stanju reaktorja, varnostnih funkcij, sistemov in pregrad; 6. ocenjevanje trenutnega in predvidenega tehničnega stanja objekta in radioloških razmer na lokaciji objekta in po potrebi tudi v njegovi okolici; 7. zagotavljanje informacij o stanju v objektu, zaradi katerih je potrebno izvajanje zaščitnih ukrepov; 8. predlaganje takojšnih zaščitnih ukrepov v okolju zaradi posledic izrednega dogodka; 9. spremljanje radioaktivnih izpustov; 10. oskrbo in prvo pomoč za kontaminirane ali čezmerno obsevane delavce in druge ljudi z območja lokacije sevalnega ali jedrskega objekta; 11. upravljanje objekta, nadzor in izvajanje intervencijskih ukrepov, vključno z gašenjem požarov in izvajanjem popravljalnih ukrepov; 12. da ima upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta z zunanjimi organizacijami vnaprej zagotovljeno sodelovanje pri obvladovanju jedrske in radiološke nesreče na območju sevalnega ali jedrskega objekta; 13. pomoč upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta pri izvajanju ukrepov izven lokacije objekta, ki obsega izvajanje monitoringa okolja v okolici elektrarne, zagotavljanje informacij, ki so potrebne za učinkovit odziv izven lokacije, koordinacijo odziva na lokaciji in izven nje ter pomoč organizacijam, pristojnim za odziv izven lokacije pri obveščanju javnosti; 14. na podlagi analiz dogodkov, ki presegajo projektni dogodek, je treba predvideti posebne ukrepe kot pomoč pri načrtovanju ukrepov ob izrednem dogodku. Zagotoviti je treba dovolj označenih evakuacijskih poti z zasilno razsvetljavo, prezračevanjem in drugo opremo, potrebno za njihovo varno uporabo. Upoštevati je treba radiološka območja, požarno zaščito, zahteve za varnost pri delu in fizično varovanje objekta; 15. opozorilne sisteme in sredstva obveščanja za opozarjanje osebja na objektu in lokaciji ob izrednem dogodku. Sredstva obveščanja morajo biti na voljo v komandni sobi in pomožni komandni sobi, če obstajata, pri čemer pa je treba zagotoviti njihovo raznovrstnost; 16. vzdrževanje dokumentov načrtovanja (načrtov ali navodil), ki obsega njihovo posodabljanje, dopolnjevanje in spreminjanje. Dokumenti načrtovanja se redno pregledajo in po potrebi spremenijo ter dopolnijo enkrat na tri leta ali takoj ob večjih spremembah, ki vplivajo na načrtovanje odziva. Pri tem se morajo upoštevati tudi nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene na vajah.

(2)Upravljavec jedrske elektrarne mora v okviru načrtovanja in vzdrževanja pripravljenosti na izredni dogodek izdelati tudi oceno časa evakuacije za območje preventivnih zaščitnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: OPU) in za območje takojšnjih zaščitnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: OTU). Izdelana ocena je podlaga za izvajanje evakuacije celotnega prebivalstva na teh območjih kot enega od zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči. Pri tem mora upravljavec jedrske elektrarne: 1. oceno časa evakuacije vzdrževati tako, da jo redno pregleduje, spreminja ali dopolnjuje po potrebi in v primernih časovnih obdobjih, najmanj pa vsakih 10 let; 2. v primeru nastanka večjih sprememb na OPU ali OTU območjih (v gostoti poseljenosti, topologiji in geografskih značilnostih, prometni infrastrukturi ali drugih predpostavkah na območjih OPU ali OTU ter na predvidenih evakuacijskih poteh), ki bi lahko bistveno spremenile čas evakuacije teh območij, oceno časa evakuacije spremeniti ali dopolniti čimprej ob prepoznanih spremembah, najkasneje pa v roku dveh let od nastanka sprememb; 3. pri izdelavi in vzdrževanju ocene časa evakuacije na OPU in OTU območjih upoštevati najnovejše razpoložljive podatke o topologiji in geografskih značilnostih območij, strukturi prebivalstva, prometni infrastrukturi in drugih predpostavkah, ki vplivajo na oceno časa evakuacije območij. Upoštevati mora nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene na vajah zaščite, reševanja in pomoči ter pri odzivu na nesreče. Izdelana ocena časa evakuacije OPU in OTU območij mora temeljiti na preverljivi metodologiji in mora upoštevati različne scenarije realno možnih okoliščin ob evakuaciji, kot so različni vremenski in časovni pogoji ali prometne razmere.