3. člen

2. člen se spremeni tako, da se glasi: Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: 1. »merilnik hitrosti« je merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu; 2. »radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR in Dopplerjev pojav; 3. »RADAR« pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov; 4. »Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila; 5. »laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR; 6. »LIDAR« pomeni merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka; 7. »merilnik hitrosti po principu »pot/čas«« so merilniki hitrosti za merjenje hitrosti vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino; 8. »detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji; 9. »odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine; 10. »merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki sledi merjenemu vozilu, ter na podlagi izmerjene razdalje odseka oziroma prevožene poti in potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila; 11. »merilno vozilo« je vozilo, v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke; 12. »merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost; 13. »operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja meritve hitrosti; 14. »samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja; 15. »nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja; 16. »meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje; 17. »meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se giblje; 18. »največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi; 19. »vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja; 20. »naznačeni obratovalni pogoji« so obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilnik hitrosti deluje na način, kot je zasnovan; 21. »motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila; vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji; 22. »preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe; 23. »simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila, prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila; 24. »laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi simulacije; 25. »lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke; 26. »merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost merjenega vozila; 27. »smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se vozi merjeno vozilo; 28. »kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila; 29. »nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti; 30. »detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo izbrano točko; 31. »vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek; 32. »izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka; 33. »dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča; 34. »zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila; 35. »časovna razlika med merjenima voziloma v prometu« je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v kateri je izmerjena hitrost prvega merjenega vozila; 36. »varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni meritvi; 37. »razširjena merilna negotovost« je produkt kombinirane standardne merilne negotovosti s faktorjem večjim od števila 1; 38. »merek« je del merilnika hitrosti, ki omogoča naravnati merilno os merilnika hitrosti na merjeno vozilo in mora odražati dopustni položaj in širitev merilnega snopa; 39. »merilnik za merjenje hitrosti posameznega vozila« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno izmeri in dokumentira hitrost samo enega vozila; 40. »merilnik za merjenje hitrosti več vozil hkrati« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno spremlja, izmeri ter dokumentira hitrost več vozil.«.