Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2I)

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 54/22 – ZUJPP, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) se naslov 2. člena spremeni tako, da se glasi: »(predpisi Skupnosti in mednarodni sporazum)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red naslednje direktive Skupnosti:

– Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/1/ES z dne 18. januarja 2006 o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 82), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2022/738 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi Direktive 2006/1/ES o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga (UL L št. 137 z dne 16. 5. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/1/ES);

– Direktivo (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov (UL L št. 330 z dne 23. 12. 2022, str. 46; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2561/EU).«. V drugem odstavku se četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– Uredbe Komisije (EU) št. 361/2014 z dne 9. aprila 2014 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov za mednarodni avtobusni prevoz potnikov in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2121/98 (UL L št. 107 z dne 10. 4. 2014, str. 39), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 258 z dne 3. 10. 2015, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 361/2014/EU);«. Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi: »– Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 51.), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 209 z dne 24. 8. 2023, str. 10);«. V sedmi alineji se za besedilom »(UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, stran 72; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1072/2009/ES)« dodata vejica in besedilo »zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi uredb (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU) št. 1024/2012 za njihovo prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 17)«. Za deseto alinejo se doda nova enajsta alineja, ki se glasi: »– Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2021, str. 10), zadnjič spremenjenega s Sklepom št. 1/2023 Specializiranega odbora za sodelovanje v programih unije, ustanovljenega s členom 8(1), točka (s), Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 4. decembra 2023 o sprejetju protokolov I in II ter spremembi Priloge 47 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju (UL L št. 2023/2731 z dne 5. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: sporazum o trgovini in sodelovanju);«.

V 3. členu se v prvem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. »daljinar« je obvezna podlaga za izdelavo avtobusnih voznih redov, ki vsebuje relacije z razdaljami, voznimi časi, avtobusnimi postajami in avtobusnimi postajališči;«. V 14.a točki se besedilo » Direktivo 2003/59/ES« nadomesti z besedilom » Direktivo 2022/2561/EU«. 26. točka se spremeni tako, da se glasi: »26. »mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov, ki ga občina oziroma več občin kot gospodarsko javno službo organizira znotraj enega ali več naselij;«. 45. točka se spremeni tako, da se glasi: »45. »relacija« je razdalja oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz potnikov, oziroma med vsaj dvema krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot avtobusna postaja ali avtobusno postajališče. Pri prevozu blaga pomeni relacija razdaljo oziroma pot med dvema ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz blaga;«. Na koncu 50. točke se pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 51. in 52. točka, ki se glasita: »51. »najeto vozilo« pomeni vsako vozilo za prevoz blaga brez voznika, ki je na podlagi pogodbe s podjetjem, ki da vozilo na razpolago, za plačilo in za določeno časovno obdobje na voljo podjetju za opravljanje cestnih prevozov blaga za najem ali plačilo ali za lastne potrebe; 52. »spremljevalec« je oseba, ki imetniku EU kartice ugodnosti za invalide, izdane na podlagi zakona, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov, nudi pomoč pri vodenju, orientaciji v prostoru, vključevanju v športne, rekreacijske in kulturne dejavnosti ter drugo pomoč, ki se nanaša na spremstvo v položajih, ko imetnik EU kartice ugodnosti za invalide potrebuje pomoč.«.

V 4. členu se v drugem odstavku v 9. točki besedilo » Uredbo Komisije 2121/98/ES« nadomesti z besedilom » Uredbo 361/2014/EU«.

V 5. členu se v drugem odstavku v enajsti alineji besedilo » Uredbe Komisije 2121/98/ES« nadomesti z besedilom » Uredbe 361/2014/EU«.

V 16. členu se v drugem odstavku v prvi alineji za besedo »EMŠO« doda besedilo »ali za tuje državljane, ki nimajo določene EMŠO v Republiki Sloveniji, datum rojstva«. V devetem odstavku se besedilo »in evidenci izdanih dovoljenj za opravljanje prevoza na klic« črta. Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) V evidenci izdanih dovoljenj za opravljanje prevoza na klic se vodijo naslednji podatki: – firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno prebivališče; – podatki o liniji; – številka in veljavnost izdanega dovoljenja; – podatki o podizvajalcih ali podizvajalkah.«.

V 17. členu se v tretjem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo za JPP za namene odločanja o pravici vlagatelja do subvencioniranega prevoza poveže evidenco subvencij prevoza s centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, ter evidenčnim in informacijskim sistemom visokega šolstva v Republiki Sloveniji, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, tako da na podlagi podatka o EMŠO vlagatelja pridobi naslednje njegove osebne podatke:«. Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(10) Ministrstvo za JPP, izdajatelj licenc in organ JPP zagotovijo inšpektoratu, pristojnemu za področje prometa, in inšpektoratu, pristojnemu za področje javnega potniškega prometa v notranjem cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat, pristojen za področje JPP), dostop do podatkov iz evidenc iz 15. in 16. člena tega zakona z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopanja do teh podatkov z uporabo GPRS ali druge ustrezne tehnologije v skladu s pristojnostmi za nadzor posameznega inšpektorata.«. Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(13) Evidenca iz trinajstega odstavka prejšnjega člena se za namen odločanja o pravici do prevoza oziroma brezplačnega prevoza poveže s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, evidenco upokojencev, ki jo na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, vodi Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije, evidenco poklicnih upokojencev, ki jo na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, vodi Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, evidenco o imetnikih EU kartice ugodnosti za invalide, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in evidenco vojnih veteranov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za vojne veterane. Ministrstvo za JPP na podlagi EMŠO vlagatelja pridobi naslednje osebne podatke upravičenca: – osebno ime; – stalno ali začasno prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka z dodatkom in podatki o pošti, za naslove v tujini pa država in podatki o prebivališču); – datum rojstva; – podatek o statusu upokojenca; – podatek o statusu vojnega veterana.«.

V 18. členu se v drugem odstavku beseda »voznika« nadomesti z besedilom »oziroma datum rojstva za tuje državljane, ki nimajo EMŠO,«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Strokovno usposobljenost upravljavca prevoza izkazuje fizična oseba, ki je uspešno opravila preizkuse znanja, ki obsegajo najmanj potrebno znanje iz civilnega, gospodarskega, delovnega in socialnega prava, davčnih predpisov, poslovnega in finančnega vodenja podjetja, dostopa do trga prevozov v cestnem prometu, tehničnih standardov in vidikov poslovanja ter varnosti v cestnem prometu. Za pridobitev licence za prevoze v notranjem cestnem prometu je predpisano znanje omejeno na predmete, ki se nanašajo na take prevoze, kar mora biti razvidno iz spričevala o preizkusu znanja. Osebe z določeno višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo so lahko oproščene usposabljanja in preizkusa znanja iz tistih predmetov, ki so jih uspešno opravile v okviru svojega izobraževanja.

(2)Preizkuse znanja iz prejšnjega odstavka izvaja komisija, ki jo imenuje minister. Člani komisije za preizkus znanja morajo imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju cestnega prometa. Stroške opravljanja preizkusa znanja poravna kandidat ali kandidatka za upravljavca prevoza (v nadaljnjem besedilu: kandidat za upravljavca prevoza).

(3)Kandidatu za upravljavca prevoza, ki je opravil preizkus znanja v drugi državi članici Skupnosti, se v postopku izdaje licence prizna potrdilo o strokovni usposobljenosti, če dokaže, da je v državi članici Skupnosti, ki je izdala navedeno potrdilo, izpolnil pogoj običajnega prebivališča ali je v tej državi v času opravljanja preizkusa znanja delal najmanj šest mesecev. Izpolnjevanje navedenih pogojev preveri izdajatelj licenc v postopku izdaje licence.

(4)Organizacijska, strokovna in tehnična opravila za komisijo za preizkus znanja opravlja en ali več izvajalcev, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere ministrstvo.

(5)Merila za izbiro na javnem razpisu so: – ustrezen prostor, ki je na lokaciji naslova izvajalca oziroma drugi lokaciji, ki izpolnjuje enake pogoje kot lokacija na naslovu sedeža podjetja izvajalca in omogoča izvedbo preizkusa znanja in hrambo arhiva preizkusov znanja; – programska in računalniška oprema, ki omogoča elektronsko prijavo na preizkus znanja, evidentiranje podatkov o kandidatih za upravljavca prevoza in opravljenih preizkusih znanja, izdajanje ustreznih spričeval ter naključno izbiranje izpitnih vprašanj; – ponudbena cena; – ustrezno usposobljeni kadri za organizacijo izvedbe preizkusa znanja.

(6)Minister izda pooblastilo izbranemu izvajalcu oziroma izvajalcem za deset let. Izbrani izvajalec oziroma izvajalci morajo celotno obdobje izpolnjevati naslednje pogoje: – imeti ustrezen prostor, ki je na lokaciji naslova izvajalca oziroma drugi lokaciji, ki izpolnjuje enake pogoje kot lokacija na naslovu sedeža podjetja izvajalca in omogoča izvedbo preizkusa znanja in hrambo arhiva izvedenih preizkusov znanja; – imeti programsko in računalniško opremo, ki omogoča elektronsko prijavo na preizkus znanja, evidentiranje podatkov o kandidatih za upravljavca prevoza in opravljenih preizkusih znanja, izdajanje ustreznih spričeval in naključno izbiranje izpitnih vprašanj; – imeti ustrezno usposobljene kadre za izvedbo preizkusa znanja.

(7)Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka in izvajanjem preizkusa znanja iz prvega odstavka tega člena izvaja inšpektorat, pristojen za področje prometa.

(8)Minister odvzame pooblastilo izvajalcu, če ne izpolnjuje pogojev iz šestega odstavka tega člena ali na podlagi predloga inšpektorata.

(9)Minister podrobneje predpiše vsebino znanja iz prvega odstavka tega člena, stroške dela komisije iz drugega odstavka tega člena, obliko in način opravljanja preizkusa znanja, obliko in vsebino spričevala o opravljenem preizkusu znanja, izobrazbo, na podlagi katere je oseba lahko oproščena opravljanja preizkusa znanja iz tistih predmetov, ki jih je uspešno opravila v okviru izobraževanja, sestavo in način imenovanja komisije ter podrobnejše pogoje iz šestega odstavka tega člena glede prostorov, opreme in ustreznosti kadrov.«.

V 28. členu se v drugem odstavku za besedo »izdajatelju« doda beseda »licenc«. V tretjem odstavku se za besedo »izdajatelj« doda beseda »licenc«.

V 32.b členu se v tretjem odstavku besedilo »e) in f)« nadomesti z besedilom »e), f), g), h) in i)«. Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Ministrstvo opravlja naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojni organ, določen za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami Skupnosti, ki so vnesene v nacionalni elektronski register iz 16. člena Uredbe 1071/2009/ES in se izmenjujejo v evropskem registru podjetij cestnega prevoza (ERRU), kot je določeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/480 z dne 1. aprila 2016 o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1213/2010 (UL L št. 87 z dne 2. 4. 2016, str. 4), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2381 z dne 29. septembra 2023 (UL L št. 2023/2381 z dne 5. 10. 2023).

(6)Informacije iz prejšnjega odstavka se uporabljajo le za namen, za katerega so bile zahtevane. Medsebojno upravno sodelovanje in pomoč za namen tega člena se izvaja brezplačno.«.

V 33. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »kvalifikacijah« doda besedilo »ali spričevalo o strokovni usposobljenosti, izdano v skladu z oddelkom 1 dela B priloge ROAD-1 sporazuma o trgovini in sodelovanju«.

33.a člen se črta.

V 34. členu se v drugem odstavku besedilo » Uredbo Komisije 2121/98/ES« nadomesti z besedilom » Uredbo 361/2014/EU«.

V 37. členu se v tretjem odstavku besedilo »točke a) sedmega« nadomesti z besedo »šestega«. V četrtem odstavku se besedilo »tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »drugega in tretjega«. V petem odstavku se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »šestega«.

37.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Preizkus znanja iz prejšnjega člena se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister.

(2)Člani komisije za teoretični preizkus znanja morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju cestnega prometa.

(3)Člani komisije za praktični preizkus znanja morajo imeti: – najmanj višjo strokovno izobrazbo; – veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj za kategorijo B; – preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu najmanj kategorije, ki jo ima kandidat, ki se preverja; – najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil ustrezne kategorije ali ocenjevanja na vozniškem izpitu ustrezne kategorije; – strokovno usposobljenost za opravljanje dela v zvezi s postopki in nalogami glede tahografov, ki se dokazuje z opravljenim strokovnim usposabljanjem pri enem od proizvajalcev tahografov, ki imajo priznano odobritev tipa za analogne tahografe ali interoperabilni test za digitalne tahografe ali homologacijo za pametne tahografe iz III. poglavja Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 1); zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1054 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 1), oziroma pri pravni ali fizični osebi, ki ima zaposleno osebo, ki je pri enem od proizvajalcev opravila šolanje za inštruktorja strokovnega izobraževanja, in sicer glede na naloge in postopke, ki jih izvaja v delavnici. Strokovno usposabljanje se izvaja v skladu s programom iz zakona, ki ureja delovne čase in obvezne počitke mobilnih delavcev. Potrdilo o izobraževanju za digitalne tahografe ne sme biti starejše od treh let.«.

V 38. členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »37. člena tega zakona«. V tretjem, četrtem in petem odstavku se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »šestega«, besedilo »prejšnjega člena« pa se nadomesti z besedilom »37. člena tega zakona«.

V 39. členu se v tretjem in petem odstavku beseda »sedmega« nadomesti z besedo »šestega«.

V 41. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo »Pooblastilo se izda za deset let.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pooblastilo organizaciji iz prejšnjega odstavka izda minister z odločbo v upravnem postopku na zahtevo stranke organizaciji, ki izkaže, da: – razpolaga z ustreznim prostorom za izvajanje pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; – izpolnjuje kadrovske pogoje; – razpolaga z učnimi pripomočki, gradivom, informacijsko podporo za izvajanje pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; – razpolaga z voznim parkom za praktično delo; – njen zakoniti zastopnik v zadnjih petih letih ni bil pravnomočno obsojen ali ni bil v kazenskem postopku za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.«. V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka in pridobivanjem temeljnih kvalifikacij ter izvajanjem rednih usposabljanj voznikov opravlja inšpektorat, pristojen za področje prometa.«. V drugem stavku se za besedo »izvajanju« doda besedilo »pridobivanja temeljnih kvalifikacij,«, v tretjem stavku pa se za besedo »izvajanje« doda besedilo »pridobivanja temeljnih kvalifikacij in«. V četrtem odstavku se za besedo »podlagi« doda besedilo »ali v zadnjih dveh letih ni izvajal pridobivanja temeljnih kvalifikacij oziroma rednega usposabljanja«.

V 42. členu se v prvem odstavku besedilo »upravni organ, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj« nadomesti z besedilom »upravni organ, pristojen za izdajo izkaznic o vozniških kvalifikacijah«. V tretjem odstavku se besedilo » Direktivo 2003/59/ES« nadomesti z besedilom » Direktivo 2022/2561/EU«.

42.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vloga za izdajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah se vloži osebno pri izdajatelju.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime; 2. EMŠO, razen za tuje državljane, ki nimajo določene EMŠO v Republiki Sloveniji, zanje rojstni datum in spol; 3. kraj rojstva; 4. državo rojstva; 5. državljanstvo; 6. naslov stalnega prebivališča; 7. naslov začasnega prebivališča, če ta ni enak naslovu stalnega prebivališča, oziroma naslov, na katerega se pošlje izkaznica; 8. številko vozniškega dovoljenja; 9. datum izdaje vozniškega dovoljenja; 10. državo izdajateljico vozniškega dovoljenja; 11. ime organa, ki je izdal vozniško dovoljenje; 12. datum in kraj vložitve vloge; 13. osebno ime, stalno prebivališče pooblaščenca za vročanje, ime in naslov podjetja pooblaščenca; 14. podpis voznika oziroma voznice; 15. kategorijo, za katero naj se izda izkaznica, z datumom veljavnosti.

(3)Če podatki niso razvidni iz drugih uradnih evidenc, je treba vlogi za izdajo izkaznice priložiti: – spričevalo o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah ali spričevalo o rednem usposabljanju; – tuje vozniško dovoljenje in potni list na vpogled; – ustrezno fotografijo v fizični obliki, ki izpolnjuje zahteve iz zakona, ki ureja izdajo osebne izkaznice. Fotografija se lahko predloži tudi v digitalni obliki tako, da se prevzame v evidenco iz drugega odstavka 16. člena tega zakona iz elektronskega odložišča fotografij za osebne dokumente na podlagi referenčne številke fotografije, kot to določa zakon, ki ureja izdajo osebne izkaznice. Za izdajo izkaznice se lahko uporabi tudi fotografija v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci izdanega drugega uradnega identifikacijskega dokumenta in kaže pravo podobo osebe.

(4)Fotografija v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci drugega uradnega identifikacijskega dokumenta na podlagi tretje alineje prejšnjega odstavka, se v evidenco iz drugega odstavka 16. člena tega zakona prevzema s samodejnim povezovanjem z evidenco potnih listin, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja izdajo potnih listin, evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja izdajo osebnih izkaznic, evidenco o vozniških dovoljenjih, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja izdajo vozniških dovoljenj, in evidencami identifikacijskih dokumentov tujcev, ki se vodijo v skladu z zakonom, ki ureja področje tujcev. Prevzemanje teh podatkov poteka na podlagi privolitve posameznika z uporabo EMŠO.

(5)Podatke o dejstvih iz tega člena, o katerih vodi uradno evidenco organ ali nosilec javnega pooblastila, si izdajatelj priskrbi po uradni dolžnosti. Drugi organi in nosilci javnih pooblastil imajo dolžnost izdajatelju izkaznic te podatke zagotoviti in v sodelovanju z njim zagotoviti izmenjavo oziroma vpogled v te evidence in podatke. Če gre za pridobitev osebnih podatkov, mora izdajatelj izkaznic stranki navesti, katere osebne podatke bo pridobil iz posameznih uradnih evidenc.

(6)Vloga za izdajo izkaznice se hrani deset let od dneva vložitve pri izdajatelju.«.

V 42.c členu se v tretjem odstavku besedilo »s sklepom, ki se ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije« črta.

Za 59. členom se doda nov 59.a člen, ki se glasi:

(1)Minister za JPP lahko za določen čas, vendar največ za dve leti, imetniku licence za prevoz potnikov ali drugi pravni osebi odobri organiziranje ali izvajanje javnega prevoza potnikov v obliki, ki je namenjena razvojnim in raziskovalnim projektom, s katerimi se preizkušajo nove oblike javnih prevozov potnikov z namenom krepitve trajnostne mobilnosti ali prilagajanja javnega prevoza potrebam različnih skupin potnikov.

(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi vloge, ki mora vsebovati: 1. firmo in sedež podjetja; 2. številko licence za prevoz potnikov, če je vlagatelj imetnik licence, oziroma firmo in sedež ter številko licence podjetij, ki bodo za potrebe projekta dejansko izvajala javne prevoze potnikov; 3. opis in bistvene sestavine projekta, zlasti pa opis razvojne ali raziskovalne vsebine, nove oblike prevoza in njenega prispevka k ciljem trajnostne mobilnosti ali prilagajanju javnega prevoza potrebam potnikov; 4. cilje in kazalnike projekta ter način njihovega spremljanja; 5. ocenjeno vrednost in način financiranja projekta; 6. pričakovane rezultate projekta.

(3)Ministrstvo za JPP in izvajalec projekta se dogovorita o načinu spremljanja izvajanja projekta. Po končanem projektu mora izvajalec predložiti pisno poročilo ministrstvu za JPP o doseženih ciljih in rezultatih projekta.

(4)Veljavnost dovoljenja se lahko izjemoma podaljša, vendar največ za dve leti, če prispeva k potrebam trajnostne mobilnosti ali prilagajanja javnega prevoza različnim skupinam potnikov.«.

V 61. členu se v prvem odstavku besedilo » Uredbo Komisije 2121/98/ES« nadomesti z besedilom » Uredbo 361/2014/EU«.

V 63. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo »Dovoljenja, ki se izdajo v imenu prevoznika, niso prenosljiva.«. V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– pri izvajanju linij, ki imajo določene avtobusne postaje na ozemlju Republike Slovenije, morajo biti v enakem deležu udeleženi tudi domači prevozniki v skladu s tedenskim voznim redom za čas trajanja dovoljenja. Pri izvajanju linij lahko namesto prevoznika, določenega z režimom vožnje iz izdanega dovoljenja, posamezen prevoz izjemoma izvede eden izmed preostalih prevoznikov, imetnikov dovoljenja za to linijo. Če se ta linija ne izvede v skladu z voznim redom, je za to odgovoren prevoznik, ki bi moral to linijo izvesti skladno z režimom vožnje, določenim z izdanim dovoljenjem;«. Tretja alineja se črta. Dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Z dovoljenjem ministrstvo potrdi vozni red in itinerar, v primeru dvostranskega prevoza pa tudi cenik.«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Pri pripravi predloga voznega reda mora prevoznik uporabiti daljinar in elektronsko aplikacijo, ki jo določi ministrstvo.«.

V 64. členu se v prvem odstavku v peti alineji besedilo »notarsko overjeno« črta, na koncu šeste alineje pa se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove sedma do deseta alineja, ki se glasijo: »– urnik časa vožnje in počitka voznikov; – identifikacijsko številko za namene DDV; – naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal prevoznika, ki vlaga vlogo za izdajo dovoljenja; – spisek vozil, s katerimi se bo prevoz opravljal, in podatke o registrskih označbah vozil, pri čemer mora prevoznik z izjavo zagotoviti, da se isto vozilo sočasno ne uporablja za izvajanje dveh linij.«. V drugem odstavku se peta alineja spremeni tako, da se glasi: »– identifikacijsko številko za namene DDV;«. Za peto alinejo se doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal prevoznika, ki vlaga vlogo za izdajo dovoljenja;«. Dosedanja šesta alineja postane sedma alineja.

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za spremembo ali obnovo dovoljenja iz 63. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe o njegovi izdaji.

(2)Vlogi za spremembo dovoljenja prevoznik priloži dokumente iz prejšnjega člena, ki so se v času od izdaje prvotnega dovoljenja do oddaje vloge za spremembo dovoljenja spremenili.

(3)Vlogi za obnovo dovoljenja prevoznik priloži dokumente iz prejšnjega člena.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če prevoznik zaradi višje sile začasno ne more opravljati mednarodnega linijskega prevoza potnikov, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, mora pri ministrstvu vložiti zahtevo s podrobno utemeljitvijo razlogov za začasno prekinitev.

(2)Začasna prekinitev se lahko odobri največ enkrat v času veljavnosti dovoljenja in lahko traja največ šest mesecev. V primeru začasne prekinitve domačemu prevozniku se po uradni dolžnosti dovoljenje za izvajane mednarodne linije za enako obdobje začasno prekine tudi tujim prevoznikom, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izvajanje te linije.

(3)Če prevoznik ne želi opravljati mednarodnega linijskega prevoza potnikov, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, mora pri ministrstvu vložiti zahtevo za trajno ustavitev prevoza.

(4)Prevoz se sme začasno prekiniti ali trajno ustaviti, potem ko ministrstvo izda ustrezno dovoljenje.«.

V 76. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Minister določi ceno potniških spremnic za avtobusne prevoznike. Cena vključuje stroške tiska, izdaje in postopka v zvezi z izdajo potniških spremnic.«.

77. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo prekliče veljavnost in odvzame dovoljenje za mednarodni linijski prevoz ali izmenične vožnje, če: – prevoznik prevoza ne opravlja v skladu z določbami tega zakona, določbami drugih predpisov s področja cestnega prometa, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in določbami mednarodnih pogodb; – pristojni organ države, v kateri je tuji prevoznik registriran, ne izda ustreznega dovoljenja za domačega prevoznika, ki je soizvajalec te linije; – prevoznik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za mednarodni linijski prevoz, določenih v 63. členu tega zakona. Če je domačemu prevozniku odvzeta licenca za opravljanje prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu, se dovoljenje prekliče in odvzame tudi tujemu prevozniku, ki je soizvajalec te linije.

(2)Prevoznik mora v osmih dneh po prejemu dokončne odločbe o preklicu in odvzemu dovoljenja tega vrniti ministrstvu. Ministrstvo o preklicu veljavnosti in odvzemu dovoljenja obvesti nadzorne organe iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka 117. člena tega zakona in pristojna tuja ministrstva. Če prevoznik preklicanega in odvzetega dovoljenja ne vrne, ministrstvo ne soglaša z vzpostavitvijo novih mednarodnih linij za tega prevoznika. V primeru izgube dovoljenja prevoznik po pristojnem organu države, kjer ima vozilo registrirano, predloži ministrstvu pisno izjavo o izgubi dovoljenja.«.

V 89. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. število in ekološka kakovost voznega parka na podlagi certifikata o skladnosti s tehničnimi predpisi za emisije izpušnih plinov in hrupa ter varnostnimi predpisi za motorno vozilo, ki se glede na kakovost ustrezno točkuje.«.

107. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Domači prevoznik lahko uporablja najeta vozila, če: – je najeto vozilo registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi katere koli države članice Skupnosti; – se pogodba nanaša samo na najem vozila brez voznika in ji ni priložena pogodba o delu, sklenjena z istim podjetjem, o voznem in spremljevalnem osebju; – je najeto vozilo na voljo samo podjetju, ki ga uporablja v času veljavnosti najemne pogodbe; – najeto vozilo vozi osebje podjetja, ki vozilo uporablja.

(2)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazuje s predložitvijo naslednjih dokumentov v tiskani ali elektronski obliki, ki morajo biti v vozilu: – najemna pogodba ali overjeni izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime najemodajalca, ime najemnika, datum in veljavnost pogodbe ter identifikacijski podatki vozila; – če voznik ni oseba, ki je najela vozilo, pogodba o zaposlitvi voznika oziroma pogodba o drugi obliki dela ali overjeni izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime delodajalca, ime delavca ter datum in veljavnost pogodbe o zaposlitvi ali novejši plačilni list.

(3)Dokumenti iz prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo z enakovrednim dokumentom, ki ga izdajo pristojni organi države članice Skupnosti.

(4)Če je najeto vozilo registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi druge države članice Skupnosti, za domačega prevoznika velja naslednje: – omeji se čas uporabe najetega vozila za čas trajanja najemne pogodbe pod pogojem, da isto podjetje za cestni prevoz najeto vozilo uporablja najmanj dva zaporedna meseca v posameznem koledarskem letu; – najemna pogodba traja za čas uporabe najetega vozila iz prejšnje alineje; – zahteva se, da se najeta vozila v 30 dneh registrirajo v Republiki Sloveniji, pri čemer mora najemna pogodba vsebovati določilo o navedeni zahtevi za registracijo vozil; – podjetje lahko uporablja največ 25 % flote najetih tovornih vozil, ki mu je na voljo na podlagi točke (g) prvega odstavka 5. člena Uredbe 1071/2009/ES na dan 31. decembra v letu pred uporabo najetega vozila ali na dan, ko podjetje začne uporabljati najeto vozilo; vendar pa sme podjetje, ki ima v floti več kot eno vozilo in manj kot štiri vozila, uporabljati vsaj eno takšno vozilo; minimalno število v skladu s to alinejo se nanaša na floto tovornih vozil, ki je na voljo podjetju na podlagi vozil, ki so registrirana ali dana v promet.«.

Za 107. členom se doda nov 107.a člen, ki se glasi:

(1)V Republiki Sloveniji je dovoljena uporaba vozil, ki so jih najela podjetja, ki imajo sedež v drugi državi članici Skupnosti, zaradi prevoza med državami članicami Skupnosti, če: – je vozilo registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi katere koli države članice Skupnosti; – se pogodba nanaša samo na najem vozila brez voznika in ji ni priložena pogodba o delu, sklenjena z istim podjetjem, o voznem in spremljevalnem osebju; – je najeto vozilo na voljo samo podjetju, ki ga uporablja v času veljavnosti najemne pogodbe; – najeto vozilo vozi osebje podjetja, ki vozilo uporablja.

(2)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se dokazuje s predložitvijo naslednjih dokumentov v tiskani ali elektronski obliki, ki morajo biti v vozilu: – najemna pogodba ali overjeni izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime najemodajalca, ime najemnika, datum in veljavnost pogodbe ter identifikacijski podatki vozila; – če voznik ni oseba, ki je najela vozilo, pogodba o zaposlitvi voznika oziroma pogodba o drugi obliki dela ali overjeni izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime delodajalca, ime delavca ter datum in veljavnost pogodbe o zaposlitvi ali novejši plačilni list.

(3)Dokumenti iz prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo z enakovrednimi dokumenti, ki jih izdajo pristojni organi države članice Skupnosti.«.

V 109. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Prevoznik, ki ima svoj sedež v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo), lahko kabotažo na območju Republike Slovenije izvaja v skladu s sporazumom o trgovini in sodelovanju.

(3)Prevoznik Skupnosti ali prevoznik, ki ima svoj sedež v Združenem kraljestvu, lahko, če pred izvajanjem kabotaže ne opravi dohodnega mednarodnega prevoza v Republiko Slovenijo, opravi kabotažo na območju Republike Slovenije, če dobi za tak prevoz posebno dovoljenje. Vloga za dovoljenje se vloži pri ministrstvu najpozneje 40 dni pred predvidenim izvajanjem kabotaže. Ministrstvo v desetih delovnih dneh po prejemu popolne vloge izda posebno dovoljenje, če je zaradi pomanjkanja ustreznih prevoznih zmogljivosti v državi nujno, da prevoz opravi prevoznik Skupnosti ali prevoznik, ki ima svoj sedež v Združenem kraljestvu.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(4) Tuji prevoznik, razen prevoznika, ki ima svoj sedež v Združenem kraljestvu in za katerega se uporablja prejšnji odstavek, lahko opravi kabotažo na območju Republike Slovenije le, če dobi za tak prevoz posebno dovoljenje. Vloga za dovoljenje se vloži pri pristojnem organu države, v kateri ima tuji prevoznik sedež, najpozneje 40 dni pred predvidenim izvajanjem kabotaže. V desetih delovnih dneh po prejemu popolne vloge od tujega pristojnega organa izda ministrstvo posebno dovoljenje, če je zaradi pomanjkanja ustreznih prevoznih zmogljivosti v državi nujno, da prevoz opravi tuji prevoznik.«.

Za 110.a členom se dodata nova 110.b in 110.c člen, ki se glasita:

(1)Pošiljatelj ali prejemnik blaga ne sme zahtevati od voznika, da opravi nakladanje ali razkladanje blaga, razen če je tako dogovorjeno z ločeno pogodbo, kjer je za navedeno storitev posebej opredeljen njen strošek in so za to izpolnjeni tudi pogoji iz zakona, ki ureja varstvo pri delu.

(2)Če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro po času, ki je bil določen za naklad ali razklad blaga, mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati prevozniku znesek 100 eurov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, razen če pogodba o prevozu določa drugačne pogoje.

(3)Če naročnik prevoza, prejemnik ali pošiljatelj blaga zahteva od prevoznika vračilo transportne embalaže (na primer zabojnik, paleto, voziček), se transportna embalaža šteje za tovor in je prevoznik upravičen do voznine za prevoz embalaže.

(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za naslednje prevoze blaga s tovornimi vozili, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje oziroma posebno opremo: 1. prevoz vozil; 2. prevoz v cisternah; 3. prevoz živali; 4. mešalniki betona; 5. prevoz prekucnikov; 6. prevoz z vozili z vgrajenimi napravami za naklad ali razklad blaga; 7. prevoz nevarnega blaga; 8. prevoz delovnih vozil, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja motorna vozila.

(1)V primeru povišanja ali znižanja cene energenta, ki ga prevoznik uporablja za prevoz, za deset odstotkov se prevoznina poveča ali zniža za tri odstotke od prvotno dogovorjene cene.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja za javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu.

(3)Povišanje oziroma znižanje se prvič upošteva takrat, ko je cena energenta v obdobju od sklenitve pogodbe dosegla ceno, ki je od prvotne višja oziroma nižja za v prvem odstavku tega člena določeni odstotek.

(4)Pogoji za povišanje oziroma znižanje cene prevoznine se ugotavljajo na podlagi referenčnih podatkov o drobnoprodajni ceni energentov, ki jih objavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podnebje in energijo, na svoji spletni strani.«.

V 111. členu se v šestem odstavku na koncu tretje alineje pika nadomesti z vejico in se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– cene glede sprejema in odprave avtobusov ter potnikov, prodaje in predprodaje vozovnic ter rezervacije.«.

V 112. členu se v prvem odstavku v drugem stavku besedilo »in se opravlja pod tržnimi pogoji« črta.

V 114.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravičenec do subvencioniranega prevoza (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) po tem zakonu je vlagatelj, ki ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti ali ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu in se izobražuje po veljavnih izobraževalnih in študijskih programih ter iz evidenc ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, ali ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, izhaja, da ima status: – učenca, vzporedno vpisanega v strokovni del srednješolskega izobraževalnega programa; – dijaka v skladu s predpisi, ki urejajo srednješolsko izobraževanje; – osebe, ki se izredno izobražuje po programih poklicnega, strokovnega in splošnega srednješolskega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja, do dopolnjenega 26. leta starosti, če se ne izobražuje v skladu s predpisi o urejanju trga dela; – študenta.« Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo drugi do četrti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »šestega in sedmega« nadomesti z besedilom »tretjega in četrtega«. Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek. Dosedanji osmi odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(7) Upravičenec do subvencioniranega prevoza v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu po tem zakonu je upokojenec oziroma oseba, starejša od 65 let, ki ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti in za katero iz evidenc zavoda, pristojnega za vodenje evidence o upokojencih, ali iz evidence družbe, pristojne za vodenje evidence o poklicnih upokojencih, in iz Centralnega registra prebivalcev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izhaja, da ima v Republiki Sloveniji status upokojenca ali je starejša od 65 let in ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.« Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da glasi: »(8) Ne glede na 114.g člen tega zakona je upravičenec do subvencioniranega prevoza v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu tudi imetnik EU kartice ugodnosti za invalide, izdane na podlagi zakona, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov, ki ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti. Če imetnik EU kartice ugodnosti za invalide potrebuje za prevoz spremljevalca, je tudi spremljevalec upravičen do brezplačnega prevoza, vendar samo takrat, ko spremlja imetnika EU kartice ugodnosti za invalide. Upravičenec na invalidskem vozičku lahko koristi ugodnost subvencioniranega prevoza v skladu z možnostmi izvajalcev.« V dosedanjem desetem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »brezplačnega« nadomesti z besedo »subvencioniranega«. Dosedanji enajsti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(10) Minister za JPP predpiše način, višino plačila, določi vrste in obdobje veljavnosti subvencionirane vozovnice, določi vrste in postopek izvajanja subvencioniranega prevoza iz tretjega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena, postopek za sklenitev pogodbe na podlagi drugega odstavka 114.c člena tega zakona, poročanje ter izvajanje nadzora nad delom izvajalcev.«.

V 114.d členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »v soglasju z ministroma, pristojnima za izobraževanje ter delo in socialne zadeve« črta.

Za črtanim 115. členom se doda novo poglavje z naslovom »X.A NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE« ter novi 115.a, 115.b, 115.c in 115.č člen, ki se glasijo:

(1)Namen nepovratnih finančnih spodbud je spodbujati razvojne ukrepe in naložbe, ki prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev prometne politike tako, da znižujejo emisije toplogrednih plinov in prašnih delcev, zmanjšujejo porabo energije ali vplivajo na povečanje varnosti v cestnem prometu.

(2)Cilj nepovratnih finančnih spodbud je z javnimi sredstvi podpreti ukrepe, ki prinašajo izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči ali ker delovanje trga še ni vzpostavljeno, ter ukrepe za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu, ki bo zagotovilo prihranke energije in znižalo emisije toplogrednih plinov in prašnih delcev.

(1)Upravičenci do nepovratnih finančnih spodbud so imetniki veljavnih licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu.

(2)Upravičenci iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo nepovratne finančne spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, namenjene za financiranje naložb in obratnih sredstev.

(3)Nepovratne finančne spodbude so namenjene povečanju varnosti, gospodarnosti ali spodbujanju okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu.

(1)Nepovratne finančne spodbude iz prejšnjega člena dodeljuje ministrstvo.

(2)Javni razpis za dodelitev sredstev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani ministrstva. Z javnim razpisom se določijo podrobnejši pogoji za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud za spodbujanje razvojnih ukrepov in naložb, ki bodo prispevali k zniževanju emisij toplogrednih plinov in prašnih delcev, zmanjševanju porabe energije v sektorju cestnega prometa ali povečanju varnosti cestnega prometa.

(3)Pri dodelitvi nepovratnih finančnih spodbud se upoštevajo naslednja merila: – okoljski učinki, kot so prihranki energije, znižanje izpustov CO 2in onesnaževal zunanjega zraka; – povečanje varnosti cestnega prometa; – učinkovitost in gospodarnost izvajanja cestnih prevozov potnikov in blaga.

(4)Pri dodelitvi nepovratnih finančnih spodbud ministrstvo poleg pogojev, določenih s pravili o državnih pomočeh, upošteva tudi naslednje pogoje: – prejemnik finančne spodbude (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) ima sedež v Republiki Sloveniji ali kateri koli državi članici Skupnosti ali ima najpozneje do dodelitve finančne spodbude registrirano podružnico v Republiki Sloveniji; – pravnoorganizacijska oblika prejemnika je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik; – prejemnik kot glavno dejavnost opravlja dejavnost, ki je v veljavni standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščena v »H 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet«, razen obratovanja žičnic in zobatih železnic, ki so del mestnega ali primestnega prometnega sistema, »H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet« ali »H 49.410 Cestni tovorni promet«; – prejemnik od dneva oddaje vloge do dneva odobritve prejema finančne spodbude nima neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti; – prejemnik nima blokiranega transakcijskega računa in ni v postopku zaradi insolventnosti, stečajnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja.

(5)Podrobnejšo opredelitev meril in pogojev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Če ima neposredni proračunski uporabnik v svojem finančnem načrtu zagotovljene svoje pravice porabe, se sredstva zagotavljajo iz teh virov.

(2)Pogoji za priznanje upravičenosti stroškov so naslednji: – stroški so navedeni v predračunu ali računu za izvedbo naložbe ali v pogodbi oziroma v verodostojnih listinah; – stroški so oziroma bodo nastali izključno zaradi izvajanja naložbe; – stroški so ali bodo dejansko nastali na podlagi opravljenega dela, dobavljenega materiala in opravljenih storitev ter bodo pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja; – stroški bodo nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti ter bodo izkazani z verodostojnimi listinami.«.

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljajo inšpektorat, pristojen za področje prometa, inšpektorat, pristojen za področje JPP, Urad Republike Slovenije za meroslovje, finančna uprava, občinski redarji, Urad za nadzor proračuna in policija, in sicer: 1. inšpektorat, pristojen za področje prometa, izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, razen določb za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat, pristojen za področje JPP, in opravlja nadzor na cesti ter na sedežu prevoznikov in izvajalcev; 2. finančna uprava preverja, ali imajo domači prevozniki, prevozniki Skupnosti in tuji prevozniki pri opravljanju prevozov v cestnem prometu dovolilnice, dovoljenja, druge dokumente in listine, predpisane v tem zakonu, predpisih Skupnosti in mednarodnih sporazumih. Finančna uprava nadzira tudi izvajanje določb točke (b) prvega odstavka 5. člena Uredbe 1071/2009/ES ter enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena tega zakona na sedežu in v drugih poslovnih prostorih oseb, navedenih v tem členu; 3. občinski redarji izvajajo nadzor na cesti, in sicer nad določbami drugega, četrtega in petega odstavka 56. člena ter drugega in tretjega odstavka 57. člena tega zakona; 4. policija izvaja nadzor na cesti, in sicer nad določbami tega zakona, ki urejajo licenco in licenco Skupnosti, dovolilnice ter dovoljenja za prevoz potnikov in blaga, ki jih mora imeti tuji prevoznik ali prevoznik Skupnosti, kabotažo ter dokumente, ki jih mora imeti voznik med vožnjo v vozilu; 5. Urad Republike Slovenije za meroslovje in finančna uprava izvajata nadzor nad izvajanjem določb 57. člena tega zakona, ki določa uporabo taksimetra. Urad Republike Slovenije za meroslovje nadzira, ali je v vozilu vgrajen taksimeter pregledan v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje; 6. inšpektorat, pristojen za področje JPP, izvaja nadzor na cesti ter na sedežu prevoznikov in izvajalcev, in sicer nad določbami 19. in 33. člena (obveznost dokumentov, oznak in opreme v vozilu v delu, ki se nanaša na javni prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu), določbami 44. do 59. člena, 111. do 114. člena, 114.a do 114.g člena ter nad določbo prvega odstavka 116. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na javni prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu; 7. Urad za nadzor proračuna izvaja nadzor nad določbami 115.a do 115.č člena tega zakona.

(2)Finančna uprava in policija sta v okviru pristojnosti iz prejšnjega odstavka pooblaščeni, da začasno odvzameta dokumente, s katerimi se je pri opravljanju prevoza izkazal voznik prevoznika, če dvomita o njihovi pristnosti, če niso ustrezni, pravilno izpolnjeni ali če voznik ne spoštuje pogojev, navedenih v dokumentu. Za začasno odvzete dokumente se izda potrdilo, skupaj z zapisnikom o začasnem odvzemu pa se pošljejo inšpektoratu, pristojnemu za področje prometa, ali drugemu pristojnemu organu.

(3)Nadzorni in prekrškovni organi po tem zakonu lahko dostopajo za potrebe vodenja postopkov do podatkov v nacionalnem elektronskem registru, navedenih v podtočkah (e) in (f) 2. točke 16. člena Uredbe 1071/2009/ES.«.

V 118. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljata inšpektorat, pristojen za področje prometa, in inšpektorat, pristojen za področje JPP.«.

V 119. členu se v drugem odstavku za besedo »minister« doda vejica, besedilo »v soglasju z ministrom za JPP« pa se nadomesti z besedilom »pristojen za upravo«.

V 120. členu se v prvem odstavku v 5. točki za besedilom »nepravilnosti na avtobusni postaji« vejica in besedilo »pomembnejšem avtobusnem postajališču« črtata.

V 124. členu se v prvem odstavku besedilo »ali posameznik,« črta. Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi: »– brez veljavne licence Skupnosti (3. člen in prvi odstavek 8. člena Uredbe 1072/2009/ES) ali brez licence v skladu s točko (a) drugega odstavka 462. člena naslova I tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju,«. Na koncu sedme alineje se pika nadomesti z vejico in doda nova osma alineja, ki se glasi: »– če ne zagotovi, da se vozila, ki jih ima na voljo in se uporabljajo za mednarodni prevoz, vrnejo v enega od operativnih centrov v državi članici sedeža podjetja najpozneje v osmih tednih po tem, ko so ga zapustila (točka (b) prvega odstavka 5. člena Uredbe 1071/2009/ES).«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje upravljavec prevoza pravne osebe, upravljavec prevoza samostojnega podjetnika posameznika ali upravljavec prevoza posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

125. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: 1. opravlja kabotažo, ki ni v skladu s prvim ali drugim odstavkom 108. člena tega zakona ali 16. členom Uredbe 1073/2009/ES ali 475. členom naslova II tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju; 2. izvaja ali izvede kabotažo v nasprotju s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 109. člena tega zakona, drugim odstavkom 8. člena Uredbe 1072/2009/ES ali šestim oziroma sedmim odstavkom 462. člena naslova I tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju; 3. opravlja kabotažo v isti državi članici v štirih dneh po koncu zadnje zakonite kabotaže v navedeni državi članici (drugi a odstavek 8. člena Uredbe 1072/2009/ES); 4. ne more predložiti jasnih dokazov o predhodnem mednarodnem prevozu oziroma vsaki zaporedni opravljeni kabotaži oziroma o vseh opravljenih prevozih v primerih, ko je vozilo prisotno v državi članici gostiteljici v času štirih dni pred mednarodnim prevozom, ter teh dokazil predložiti v času cestnega pregleda (tretji in četrti odstavek 8. člena Uredbe1072/2009/ES); 5. v vozilu nima kontrolnih dokumentov za kabotažo (potniška spremnica za občasne prevoze ali pogodba, sklenjena med prevoznikom in organizatorjem prevoza, ali overjena verodostojna kopija teh dokumentov v primeru posebnih linijskih prevozov) oziroma se ti ne morejo predložiti na zahtevo pooblaščenega inšpektorja (17. člen Uredbe 1073/2009/ES); 6. opravlja ali opravi mednarodni prevoz blaga brez ustrezno in pravilno izpolnjene dovolilnice ali dovoljenja za prevoz blaga (prvi odstavek 102. člena tega zakona).

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi upravljavec prevoza pravne osebe, upravljavec prevoza samostojnega podjetnika posameznika ali upravljavec prevoza posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba pravne osebe (voznik) ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (voznik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 126. členu se v prvem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. opravlja ali opravi mednarodni linijski prevoz potnikov brez veljavnega izvirnika dovoljenja ali dovoljenja Skupnosti, ali izvaja prevoze potnikov v nasprotju z izdanim dovoljenjem (63. in 66. člen ali prvi odstavek 75. člena tega zakona ali prvi odstavek 5. člena in 6. člen Uredbe 1073/2009/ES) ali opravlja prevoz v nasprotju z drugim odstavkom 476. člena naslova II tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju;«. V 8. točki se besedilo » Uredbo Komisije 2121/98/ES« nadomesti z besedilom » Uredbo 361/2014/EU«. V drugem odstavku se za besedilom »upravljavec prevozov posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,« doda besedilo »ali odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,«. Tretji odstavek se črta.

V 127. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. opravlja prevoze v cestnem prometu in v vozilu nima izvoda svoje licence oziroma potrdilo o opravljanju mednarodnih prevozov oseb za lastne potrebe ni izdano (peti odstavek 28. člena, drugi odstavek 34. člena ali tretji odstavek 82. člena tega zakona);«. Za 1. točko se dodata novi 1.a in 1.b točka, ki se glasita: »1.a opravlja prevoze v cestnem prometu in v vozilu nima veljavne licence Skupnosti ali veljavne overjene verodostojne kopije licence Skupnosti (4. člen Uredbe 1072/2009/ES) ali nima licence v skladu s tretjim odstavkom 463. člena naslova I tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju; 1.b opravlja prevoze v cestnem prometu in v vozilu nima veljavne licence Skupnosti ali veljavne overjene verodostojne kopije licence Skupnosti (tretji odstavek 4. člena Uredbe 1073/2009/ES) ali nima licence v skladu s prvim odstavkom 483. člena naslova II tretjega razdelka drugega dela sporazuma o trgovini in sodelovanju;«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »8. uporablja najeto vozilo za prevoz blaga, ki ni registrirano ali dano v promet v skladu s predpisi katere koli države članice Skupnosti, ali najetega vozila ne vozi osebje podjetja, ki vozilo uporablja, ali najeto vozilo v 30 dneh ni registrirano v Republiki Sloveniji (prvi in četrti odstavek 107. člena oziroma prvi in drugi odstavek 107.a člena tega zakona);«. Za 8. točko se dodata novi 9. in 10. točka, ki se glasita: »9. krši pravo, ki se uporablja za prevozne pogodbe na podlagi 5. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L št. 177 z dne 4. 7. 2008, str. 6), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 309 z dne 24. 11. 2009, str. 87); 10. voznik, ki je državljan tretje države, prevoz opravlja brez veljavnega potrdila za voznike (3. člen in prvi odstavek 8. člena Uredbe 1072/2009/ES).«. V drugem odstavku se za besedilom »upravljavec prevozov posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,« doda besedilo »ali odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,«. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V 128. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. voznik, ki ni državljan ene od držav članic Skupnosti, v vozilu nima potrdila, da ta voznik dela pri prevozniku v skladu z zakoni ali drugimi predpisi o pogojih zaposlitve in poklicnega usposabljanja voznikov (peta alineja prvega odstavka 33. člena tega zakona);«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »8. ne opravlja ali ne opravi mednarodnega linijskega prevoza potnikov v skladu s potrjenim cenikom, voznim redom ali itinerarjem (67. člen tega zakona) ali postajališča linijskih prevozov v državi članici ne ustrezajo izdanemu dovoljenju (prvi odstavek 5. in tretji odstavek 6. člena Uredbe 1073/2009/ES);«. V drugem odstavku se za besedilom »upravljavec prevozov posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,« doda besedilo »ali odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,«. Tretji odstavek se črta.

V 131. členu se na koncu 7. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 8. in 9. točka, ki se glasita: »8. če ne predloži veljavnega potrdila za voznike ali veljavne overjene verodostojne kopije potrdila za voznike (šesti odstavek 5. člena Uredbe 1072/2009/ES); 9. če ne predloži dovoljenja za linijske prevoze (prvi odstavek 19. člena Uredbe 1073/2009/ES).«.

Za črtanim 131.č členom se doda nov 131.d člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravi nakladanje ali razkladanje blaga, čeprav to ni bilo dogovorjeno z ločeno pogodbo (prvi odstavek 110.b člena tega zakona).

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

V 132. členu se za besedo »inšpektorja« doda besedilo »ali osebe, pristojne za nadzor,«.

Za 133.a členom se doda nov 133.b člen, ki se glasi: Za prekrške iz tega zakona, kjer je globa določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

(1)Izvajalec, ki ima pooblastilo za izvajanje organizacijskih, strokovnih in tehničnih opravil, mora pogoje iz šestega odstavka spremenjenega 23. člena zakona izpolniti najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

(2)Ministrstvo izvajalcu iz prejšnjega odstavka, ki v roku iz prejšnjega odstavka predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, izda novo pooblastilo z veljavnostjo desetih let.

(3)Ministrstvo izvajalcu iz prvega odstavka tega člena, ki dokazil o izpolnjevanju pogojev v roku iz prvega odstavka tega člena ne predloži, pooblastilo odvzame. Dosedanji izvajalec mora najpozneje v 14 dneh ministrstvu predati podatke o vseh do tedaj opravljenih preizkusih znanja, kandidatih in izdanih spričevalih, katalog izpitnih vprašanj ter arhiv.

Člani komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, morajo ministrstvu poslati dokazila o izpolnjevanju pogojev iz spremenjenih 23. in 37.a člena zakona najpozneje do 31. januarja 2028. Če član komisije v predpisanem roku dokazil o izpolnjevanju pogojev ne predloži, mu imenovanje v komisijo preneha.

(1)Pooblaščeni centri za usposabljanje, ki imajo pooblastilo za pridobivanje temeljnih kvalifikacij in redno usposabljanje voznikov, morajo pogoje iz spremenjenega drugega odstavka 41. člena zakona izpolniti najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

(2)Ministrstvo pooblaščenim centrom iz prejšnjega odstavka, ki v roku iz prejšnjega odstavka predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev, izda novo pooblastilo z veljavnostjo desetih let.

(3)Ministrstvo pooblaščenim centrom iz prvega odstavka tega člena, ki dokazil o izpolnjevanju pogojev v roku iz prvega odstavka tega člena ne predložijo, pooblastilo odvzame.

Nova 110.b in 110.c člen zakona se ne uporabljata za pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona.

V roku enega leta po uveljavitvi tega zakona se naslednji podzakonski predpisi uskladijo s spremenjenimi določbami zakona: – Pravilnik o temeljnih kvalifikacijah za voznike motornih vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 103/10, 63/12, 62/14, 69/19 in 50/22), – Pravilnik o programu, postopku in načinu opravljanja preizkusa znanja za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti odgovorne osebe za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 10/07, 39/07, 23/09 in 204/21), – Pravilnik o obliki in vsebini obrazca ter načinu vodenja potniške spremnice za avtobusne prevoznike s sedežem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/02 in 131/06 – ZPCP-2), – Pravilnik o izvajanju subvencioniranega prevoza (Uradni list RS, št. 7/20, 89/20, 133/21, 140/21 in 116/22), – Pravilnik o določanju cen subvencioniranega prevoza (Uradni list RS, št. 133/21).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.