5. člen

(1)Prva socialna pomoč se opravi kot samostojna storitev, kadar upravičenec išče pomoč prvič, izvajalec pa ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi lahko upravičenca napotil k drugim izvajalcem.

(2)Prva socialna pomoč se izvaja v obliki usmerjenega razgovora v treh med seboj povezanih delih:

-        v prvem delu strokovni delavec predstavi institucijo in sebe. Ob tem upravičencu omogoča, da o svojih stiskah in težavah posreduje čim več pomembnih podatkov. Spodbuja ga, da izrazi tudi svoje ocene in stališča o razmerah, v katerih se je znašel, tako glede gmotnih prilik kot tudi medsebojnih odnosov;

-        v drugem delu nudi izvajalec strokovno pomoč in podporo pri prepoznavanju upravičenčevih stisk in težav, upoštevaje njegova pričakovanja in njegove predloge rešitev;

-        v tretjem delu izvajalec predstavi upravičencu možne rešitve oziroma načine reševanja ugotovljenih stisk in težav. Seznani ga z vrstami storitev, ki so na voljo pri različnih izvajalcih, in seznani s pogoji, pod katerimi lahko posamezno storitev uveljavi ter s kriteriji za morebitne socialno varstvene dajatve. Po potrebi ga napoti k organom, kjer lahko dobi informacije, ali sproži postopke v zvezi s pravicami na področju dela in zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega varstva, zdravstvenega zavarovanja ali na sodišče. Po potrebi izvajalec upravičencu nudi tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje. O ugotovitvah in dogovorih pripravi izvajalec zapisnik. Zapisnik je zaupne narave in se ga lahko posreduje drugim organom ali osebam le s soglasjem upravičenca.

(3)Kadar gre za akutno socialno stisko ali če se prva socialna pomoč zagotavlja po uradni dolžnosti, izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili. Upravičenec pri tem sodeluje le po svojih zmožnostih. O ugotovitvah in sprejetih ukrepih izvajalec pripravi zapisnik.