Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T)

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP) se v 1. členu v drugem odstavku v četrti alineji besedilo »del Direktive« nadomesti z besedo »Direktiva«.

V 6. členu se v drugem odstavku v 2. točki število »12« nadomesti z besedo »šest«. Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih nerezident sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb. Pogodbe iz prvega stavka se sklenejo v imenu nerezidenta ali za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima nerezident v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali za storitve, ki jih nerezident opravlja. Ta odstavek se ne uporablja, če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejeni na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.

(4)Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu enega ali več nerezidentov, s katerimi je tesno povezan.«. V petem odstavku se beseda »dvanajst« nadomesti z besedo »šest«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ne glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident: 1. uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo; 2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave; 3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe; 4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase; 5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov zase; 6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega odstavka.

(2)Kraj poslovanja iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če je taka dejavnost ali v primeru 6. točke prejšnjega odstavka celotna dejavnost kraja poslovanja pripravljalna ali pomožna.

(3)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za kraj poslovanja, ki ga uporablja ali vzdržuje nerezident, če ta nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident, opravlja poslovne dejavnosti na istem ali drugem kraju v Sloveniji, pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata ta dva nerezidenta na istem kraju ali isti nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident na dveh krajih, dopolnilne funkcije, ki so del celovitega poslovanja, in: a) v skladu s 6. členom tega zakona ta kraj ali drug kraj pomeni poslovno enoto za nerezidenta ali z njim tesno povezanega drugega nerezidenta oziroma rezidenta, ali b) celotna dejavnost, ki je posledica kombinacije dejavnosti, ki jih opravljata oba nerezidenta na istem kraju ali isti nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident na dveh krajih, ni pripravljalna ali pomožna.

(4)Za namene 6. in 7. člena tega zakona je posrednik ali nerezident tesno povezan z drugim nerezidentom oziroma rezidentom, če ima na podlagi vseh ustreznih dejstev in okoliščin eden nadzor nad drugim ali pa sta oba pod nadzorom istih posrednikov ali nerezidentov. V vsakem primeru se posrednik ali nerezident šteje za tesno povezanega z drugim nerezidentom oziroma rezidentom, če ima eden neposredno ali posredno več kakor 50 % upravičenega deleža v drugem (ali v primeru družbe več kakor 50 % seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) ali če ima drug posrednik ali nerezident neposredno ali posredno več kakor 50 % upravičenega deleža (ali v primeru družbe več kakor 50 % seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) v posredniku in nerezidentu ali teh dveh nerezidentih oziroma rezidentih.«.

V 8. členu se v štirinajstem odstavku besedilo »izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji« nadomesti z besedilom »je kadarkoli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhajalo neposredno ali posredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji«.

Za 54.b členom se dodata novo VII.b poglavje in nov 54.c člen, ki se glasita:

(1)Kot odhodek se zavezancu, ki ima povezano osebo, v davčnem obdobju, v katerem nastanejo, priznajo presežni stroški izposojanja do višjega zneska, in sicer: – 30 % dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA), ali – 1.000.000 eurov.

(2)Za povezano osebo iz prejšnjega odstavka se šteje: – oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe; – posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva v kapitalu zavezanca ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.

(3)Če je posameznik ali oseba neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več v zavezancu in v eni osebi ali več osebah, se vse te osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezano osebo.

(4)EBITDA iz prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se dohodku, za katerega se plača davek od dohodkov pravnih oseb v skladu s tem zakonom, ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski presežnih stroškov izposojanja in za davek prilagojeni zneski za amortizacijo. Dohodek, ki je izvzet iz obdavčitve, je izključen iz izračuna EBITDA zavezanca. Iz EBITDA so izvzeti tudi dohodki, ki izhajajo iz dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta.

(5)Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se šteje znesek, za katerega odbitni stroški izposojanja zavezanca presegajo obdavčljive prihodke od obresti ali druge ekonomsko enakovredne obdavčljive prihodke, ki jih prejme zavezanec.

(6)Za stroške izposojanja po tem členu se štejejo odhodki za obresti od vseh oblik dolgov, drugi stroški, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in stroškom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev vključno: a) s plačili v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, b) pripisane obresti za instrumente, kot so zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, c) zneski v okviru alternativnih shem financiranja, primeroma islamsko bančništvo, č) finančni stroški plačil za finančni zakup, d) kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev izkazanih v bilanci stanja, ali amortizacija kapitaliziranih obresti, e) zneski financiranja določeni v skladu s pravili o transfernih cenah, če je to ustrezno, f) zneski navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje zavezanca, g) določene pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo zaradi izposojanja in pri instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, h) provizije za jamstva za sheme financiranja, i) provizije za urejanje izposojanja finančnih sredstev in j) podobni stroški, povezani z izposojanjem finančnih sredstev.

(7)Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo posojila, ki se uporabljajo za financiranje dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta, pri katerih so upravljavec projekta, stroški izposojanja, sredstva in dohodek vsi v Evropski uniji. Za presežne stroške izposojanja se ne štejejo tudi posojila, ki so bila sklenjena pred 17. junijem 2016 razen, če so se pri navedenih posojilih naknadno spremenili pogoji posojila.

(8)Za dolgoročni javni infrastrukturni projekt iz četrtega odstavka tega člena se šteje projekt za vzpostavitev, posodobitev, upravljanje oziroma vzdrževanje premoženja velike vrednosti, ki je v splošnem javnem interesu Slovenije.

(9)Ta člen se ne uporablja za zavezance banke in zavarovalnice in za samostojne zavezance. Šteje se, da je zavezanec samostojna oseba, če zavezanec ni del konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja in nima povezanega podjetja ali poslovne enote. Za banke in zavarovalnice se štejejo osebe pod pogojem in v skladu s petim odstavkom 2. člena Direktive 2016/1164/EU in tem zakonom.«.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2024.

(2)Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP). Št. 435-02/23-4/12 Ljubljana, dne 30. januarja 2024 EPA 1222-IX Državni zbor