Pravilnik o načinu označevanja javnih cest ter o evidencah o javnih cestah in objektih na njih

Ta pravilnik ureja:

-        način označevanja javnih cest in objektov na njih;

-        vodenje evidenc o javnih cestah in objektih na njih ter način zbiranja tehničnih in drugih podatkov za evidence;

-        vsebino evidenc in razpolaganje s podatki iz evidenc o javnih cestah in objektih na njih;

-        pripravo poročila za Evropsko komisijo o izdatkih za javne ceste ter o uporabi cest (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(1)Javne ceste se označujejo z evidenčnimi številkami, ki so po posameznih kategorijah javnih cest te: Kategorija javne ceste Evidenčna številka javne ceste Avtocesta (AC) A1–A9 Hitra cesta (HC) H1–H9 Glavna cesta I. reda (G1)  1–99 Glavna cesta II. reda (G2) 101–199 Regionalna cesta I. reda (R1) 201–399 Regionalna cesta II. reda (R2) 401–599 Regionalna cesta III. reda (R3) 601–999 Lokalna cesta (LC) 001xx0–500xx0 Javna pot (JP) 501xx0–999xx0 Podkategorije lokalnih cest v naselju Evidenčna številka javne ceste Glavna mestna cesta (LG) 001xx0–500xx0 Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ) 001xx0–500xx0 Mestna cesta ali krajevna cesta (LK) 001xx0–500xx0 Kategorija javne ceste Evidenčna številka javne ceste Avtocesta (AC) A1–A9 Hitra cesta (HC) H1–H9 Glavna cesta I. reda (G1) 1–99 Glavna cesta II. reda (G2) 101–199 Regionalna cesta I. reda (R1) 201–399 Regionalna cesta II. reda (R2) 401–599 Regionalna cesta III. reda (R3) 601–999 Lokalna cesta (LC) 001xx0–500xx0 Javna pot (JP) 501xx0–999xx0 Podkategorije lokalnih cest v naselju Evidenčna številka javne ceste Glavna mestna cesta (LG) 001xx0–500xx0 Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ) 001xx0–500xx0 Mestna cesta ali krajevna cesta (LK) 001xx0–500xx0

(2)Regionalne ceste III. reda, ki so v skladu z zakonom, ki ureja ceste, namenjene prometnemu povezovanju pomembnih kulturnih, naravnih in turističnih znamenitosti državnega pomena (turistične ceste), se označujejo z evidenčnimi številkami od 901 do 999.

(3)Evidenčna številka posamezne javne ceste je enolično določena in se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ter četrtim in petim odstavkom 3. člena tega pravilnika določi v skladu s predpisom, ki ureja kategorizacijo javnih cest.

(1)Javne ceste se lahko razdelijo na več odsekov, ki so medsebojno razmejeni s križiščem dveh ali več kategoriziranih cest ali izjemoma z drugo značilno mejno točko odseka (npr. državna meja, občinska meja, prelaz, objekt za izvennivojsko križanje cest, stavba s hišno številko, križišče z nekategorizirano cesto, križišče z avtocestnim priključkom).

(2)Odsek javne ceste ima lahko tudi dva ali več pododsekov. Razmejitev pododsekov se določi v skladu s prejšnjim odstavkom. Na pododseke so razdeljeni tudi priključki cest, kjer je posamezni pododsek krak priključka.

(3)Odsek javne ceste ne sme biti krajši od 50 metrov, razen če je celotna javna cesta krajša od te dolžine.

(4)Odsek državne ceste se označi s štirimestno številko. Pododsek državne ceste se označi z dodatno zaporedno številko pododseka, zapisano z dvema znakoma (če ta ni določen, se zapiše z 00). Evidenčna številka pododseka se zapiše v obliki XX. V kombinaciji z oznako odseka se lahko zapiše združeno, kjer prve štiri številke označujejo odsek, zadnji dve pa pododsek. Podatki o pododsekih se vodijo v osi ceste, lahko pa se v podatkovni bazi vodijo tudi atributno kot podatki o poteku pododseka in začetni stacionaži na odseku ceste.

(5)Odsek občinske ceste se označi s šestmestno številko, v kateri so prva tri mesta namenjena številki, ki je določena za posamezno občino, v kateri se občinska cesta ali njen odsek začne, naslednji dve mesti označujeta zaporedni številki občinske ceste in zadnje mesto označuje zaporedno številko odseka, ki ne sme biti enaka nič. Zaporedna številka občine se posebej določi za lokalne ceste in javne poti. Občini, v kateri število posameznih kategorij občinskih cest presega število razpoložljivih mest za njihovo oznako, se dodeli več zaporednih številk. Za odseke občinskih cest številke odsekov za posamezno občino določi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija).

(6)Odsek državne kolesarske poti (KD) in odsek občinske kolesarske poti (KO) se označita s petmestno številko. Za odseke občinskih kolesarskih poti številke odsekov za posamezno občino določi direkcija.

(7)Po posameznih kategorijah javnih cest se za njihove odseke uporabljajo te evidenčne številke: Kategorija javne ceste Evidenčna številka odseka ceste Avtocesta (AC) xxxx Hitra cesta (HC) xxxx Glavna cesta I. reda (G1) xxxx Glavna cesta II. reda (G2) xxxx Regionalna cesta I. reda (R1) xxxx Regionalna cesta II. reda (R2) xxxx Regionalna cesta III. reda (R3) xxxx Lokalna cesta (LC) 001000–500999 Javna pot (JP) 501000–999999 Državna kolesarska pot (KD) 50000–59999 Občinska kolesarska pot (KO) 60000–8999 Podkategorije lokalnih cest v naselju Evidenčna številka odseka ceste Glavna mestna cesta (LG) 001xxx–500xxx Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ) 001xxx–500xxx Mestna cesta ali krajevna cesta (LK) 001xxx–500xxx Kategorija javne ceste Evidenčna številka odseka ceste Avtocesta (AC) xxxx Hitra cesta (HC) xxxx Glavna cesta I. reda (G1) xxxx Glavna cesta II. reda (G2) xxxx Regionalna cesta I. reda (R1) xxxx Regionalna cesta II. reda (R2) xxxx Regionalna cesta III. reda (R3) xxxx Lokalna cesta (LC) 001000–500999 Javna pot (JP) 501000–999999 Državna kolesarska pot (KD) 50000–59999 Občinska kolesarska pot (KO) 60000–8999 Podkategorije lokalnih cest v naselju Evidenčna številka odseka ceste Glavna mestna cesta (LG) 001xxx–500xxx Zbirna mestna cesta ali zbirna krajevna cesta (LZ) 001xxx–500xxx Mestna cesta ali krajevna cesta (LK) 001xxx–500xxx

(8)Šifrant in odseke javnih cest ter njihove evidenčne številke določi direkcija. Za odseke občinskih javnih cest direkcija določi številke odsekov za posamezno občino.

(1)Podatki o odsekih javnih cest se vodijo z osmi cest, ki pomenijo dejansko geometrijo poteka ceste v prostoru.

(2)Potek osi javne ceste je določen v državnem koordinatnem sistemu in voden v digitalni obliki. Vodita se smer poteka ceste ter stacionaža začetkov in koncev posameznih segmentov osi odsekov javne ceste.

(3)Odseki javnih cest se vodijo po tipih: (tip A) avtocestni, (tip O) običajni, (tip V) vzporedni odseki, (tip P) rondoji, priključki, razcepi, (tip D) servisne prometne površine (npr. počivališča, površine za nadzor prometa) in servisne ceste (npr. intervencijski dostopi, dostopi do cest in cestnih objektov).

(4)Dolžina odseka javne ceste je najkrajša razdalja osi javne ceste v prostoru med začetkom in koncem odseka v smeri poteka ceste. Izjemoma je lahko dolžina odseka javne ceste izračunana kot razdalja v horizontalni ravnini.

(5)Dolžina javne ceste je dolžina, izkazana v banki cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: BCP), ne glede na predpis, ki ureja kategorizacijo javnih cest. V dolžino javne ceste se upoštevajo samo avtocestni in običajni tipi odsekov (odseki tipa A in O). V primeru razlike dolžine javne ceste za več kot pet odstotkov je treba dolžino javne ceste v predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest, uskladiti z BCP.

(6)Upravljavci cest evidentirajo lokacije križišč, kjer se stikajo osi kategoriziranih cest z osmi drugih kategoriziranih ali nekategoriziranih cest ali druge značilne točke, kjer se spremeni odsek ali upravljavec ceste.

(7)Direkcija pripravi podatkovni model za evidentiranje in vzdrževanje osi javnih cest in križišč ter izmenjevalni format za posredovanje podatkov v BCP in ga objavi na svoji spletni strani.

(1)Stacionaža posameznega odseka javne ceste se začne v razmejitveni točki iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika (km 0,000) in narašča v smeri poteka javne ceste, ki je določena v predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest.

(2)Na priključkih cest, ki so sestavni del javne ceste, se stacionaža označi na začetku in koncu posameznega kraka priključka. Na priključkih, ki so sestavni del avtocest in hitrih cest, se stacionaža cestnega odseka označi v rastru po 0,5 km.

(3)Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka, postavljena ob vozišču, vsebuje številko državne ceste, številko odseka in stacionažo cestnega odseka. Označba oblikovno zajema vstavljene simbole prometnega znaka 3216, 3217 ali 3218 ter napise in druge grafične prikaze v črni barvi, ki jih določa pravilnik, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Identifikacijska označba stacionaže na vozišču obsega številko cestnega odseka in stacionažo odseka. Označba je v beli barvi, za katero so zahtevane lastnosti za prometno signalizacijo. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(5)Identifikacijska označba stacionaže priključnega kraka cestnega priključka obsega oznako kraka (npr. »krak A«) na barvni podlagi znakov 3216, 3217 ali 3218, številko odseka in stacionažo kraka.

(6)Seštevek dolžine odsekov javne ceste je enak dolžini celotne javne ceste in pomeni najkrajšo razdaljo osi med začetkom in koncem ceste v smeri poteka.

(1)Na meji med občinami mora biti državna cesta označena z identifikacijsko označbo meje občine, na kateri je v zgornjem delu izpisano ime občine, v katero državna cesta prehaja v smeri vožnje vozil, v spodnjem pa km meje občine. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Velikost identifikacijske označbe za označitev meje občine in njena postavitev sta enaki velikosti in postavitvi identifikacijske označbe stacionaže.

Premostitveni objekti na državnih cestah, katerih čista pravokotna razpetina je pet metrov ali več, ter oporni in podporni zidovi se označijo z identifikacijsko označbo za označitev objekta, katere vsebina obsega številko državne ceste, številko odseka, evidenčno številko objekta in tip objekta. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka je lahko izvedena kot samostoječa označba, kot označba, nameščena na varnostni ograji, ali kot horizontalna označba na vozišču ceste.

(2)Identifikacijska označba objekta je lahko izvedena kot samostoječa označba, kot označba, nameščena na varnostni ograji, ali kot označba nameščena na konstrukcijo ali opremo objekta.

(3)Identifikacijska označba meje občine je lahko izvedena kot samostoječa označba ali kot označba, nameščena na varnostni ograji.

(4)Samostoječa označba je sestavljena iz nosilnega droga ter nosilca označbe velikosti 35 x 30 cm za označbo stacionaže cestnega odseka in meje občine oziroma 35 x 20 cm za označbo cestnega objekta. Oblika in velikost samostoječe označbe sta določeni v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

(5)Identifikacijska označba na odbojniku jeklene varnostne ograje ali zgornjem robu betonske ali lesene varnostne ograje je sestavljena iz pritrdilnega jeklenega sklopa in nosilca označbe velikosti 35 x 30 cm za označbo stacionaže cestnega odseka in meje občine oziroma 35 x 20 cm za označbo cestnega objekta. Velikost in oblika označb sta določeni v Prilogah 7 in 8, ki sta sestavni del tega pravilnika.

(6)Identifikacijska označba na vozišču je sestavljena iz napisa številke cestnega odseka in stacionaže odseka z vmesno ločilno črto. Velikost napisov je 50 cm, širina vmesne črte je 10 cm, oddaljenost označbe od robne črte je 10 cm. Oblika črk mora ustrezati zahtevi za pisavo na prometni signalizaciji (10103 – pisava talnih označb), ki je določena v pravilniku, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah. Vsebina in oblika označbe sta določeni v Prilogi 9 tega pravilnika.

(1)Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka in priključnega kraka cestnega priključka se postavlja ob desnem robu vozišča oziroma cestišča na medsebojni razdalji 0,5 km na zgornji odbojnik jeklene varnostne ograje oziroma zgornji rob betonske ali lesene varnostne ograje.

(2)Identifikacijska označba meje občine se postavlja ob desnem robu vozišča oziroma cestišča na meji občine na zgornji odbojnik jeklene varnostne ograje oziroma zgornji rob betonske ali lesene varnostne ograje.

(3)Če ob vozišču oziroma cestišču ni varnostne ograje, se identifikacijska označba postavi kot samostoječa označba na oddaljenosti najmanj 1,0 m od roba vozišča oziroma 0,5 m od roba cestišča. Višina spodnjega roba identifikacijske označbe je 1,0 m nad niveleto roba vozišča oziroma cestišča, ob katerem se identifikacijska označba postavlja.

(4)Identifikacijska označba stacionaže cestnega priključka se postavlja tudi na zaključku priključnega kraka z označeno končno stacionažo oziroma dolžino priključnega kraka.

(5)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se identifikacijska označba na državni cesti, ki ima ločilni pas, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči, postavlja v ločilni pas ceste. Na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo ločilni pas, se identifikacijska označba lahko postavi tudi na desno stran smernega vozišča.

(6)Identifikacijska označba cestnega objekta se postavlja neposredno na konstrukcijo ali opremo objekta. Če takšna namestitev tehnično ni mogoča, je identifikacijska označba dopustna kot samostoječa ali nameščena na varnostno ograjo.

(7)Identifikacijska označba je dvostranska, vidna v obe smeri stacionaže ceste. Identifikacijska označba je na avtocestah in hitrih cestah lahko enostranska, vidna v smeri vožnje po smernem vozišču.

(8)Za izvedbo samostoječe identifikacijske označbe se kot nosilni drogovi uporabljajo obstoječi drogovi prometne signalizacije in druge prometne opreme, če je njihova lokacija v skladu z identifikacijsko označbo stacionaže. Če se varnostne ograje na avtocestah in hitrih cestah postavijo pozneje, oziroma ko so identifikacijske označbe že postavljene, lahko identifikacijske označbe ostanejo na obstoječih označbah.

(1)Samostoječe identifikacijske označbe ni dovoljeno postavljati na površinah za pešce in kolesarje.

(2)Identifikacijske označbe ob cestah oziroma odsekih cest, kjer so načrtovani ali se izvajajo ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu, se izvedejo v obliki identifikacijskih označb na vozišču ali označb, nameščenih na varnostne ograje.

(3)Če identifikacijska označba iz prejšnjega odstavka zaradi neustreznega obrabnega sloja vozišča ni izvedljiva in ob vozišču ni varnostne ograje, se identifikacijska označba namesti na drogove iz materialov z visoko stopnjo dušenja udarne energije.

BCP obsega te evidence o javnih cestah in objektih na njih:

1.evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih, ki obsega:

-  evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na javnih cestah;

-  evidenco osi javnih cest in križišč;

-  evidenco prometnih podatkov;

-  tehnični arhiv;

2.evidenco podatkov o izdatkih za javne ceste.

(1)BCP obsega opisne, številčne, grafične, slikovne in druge podatke o javnih cestah in objektih na njih, s katerimi se zagotavljajo:

-        pregled nad stanjem javnih cest in objektov na njih;

-        baza podatkov za upravljanje, načrtovanje, graditev, vzdrževanje ter varstvo javnih cest in prometa na njih;

-        baza podatkov za potrebe uradne statistike, upravnih organov in sporočanja informacij javnega značaja.

(2)BCP se vodi na način, ki omogoča kronološko vodenje sprememb podatkov.

(1)Podatki v BCP se hranijo v informacijskem sistemu, ki zagotavlja hitri dostop do njih ter obdelavo, analiziranje, sporočanje in izkazovanje obdelanih podatkov v skladu z namenom njihove obdelave ali analize.

(2)BCP je zgrajena modularno po posameznih vsebinah, ki jih določa ta pravilnik, in se stalno nadgrajuje.

(3)Direkcija zagotavlja centralno aplikacijo za vodenje posameznih vsebin BCP. Drugim upravljavcem cest so brezplačno na voljo osnovne izvedbe aplikacij, ki omogočajo vodenje na upravljavski ravni. Za vodenje posamezne evidence se lahko uporabljajo tudi druge aplikacije, ki zagotavljajo zahtevano izmenjevalni format podatkov, strošek delovanja te programske opreme pa krijejo upravljavci cest.

(4)Direkcija pripravi podatkovni model za evidentiranje in vzdrževanje ter izmenjevalni format za sporočanje podatkov v BCP in ga objavi na svoji spletni strani.

(1)Podatke o stanju in spremembah javnih cest in objektov na njih, nastalih zaradi gradnje, zagotavlja za evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih izvajalec gradbenih del ali pooblaščena oseba izvajalca.

(2)Podatke o spremembah stanja obstoječih javnih cest in objektov na njih, nastalih zaradi izvajanja obnovitvenih in rednih vzdrževalnih del, zagotavljajo za evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih ti zavezanci:

-        za državne ceste, ki so v upravljanju direkcije, zagotavlja koncesionar, s katerim je sklenjena koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe in rednega vzdrževanja ter varstva državnih cest;

-        za državne ceste, katere upravlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ali so s sklenjeno koncesijsko pogodbo dane v upravljanje drugemu koncesionarju, zagotavlja te podatke koncesionar;

-        za občinske ceste podatke zagotavlja občina.

(3)Direkcija ciklično dokumentira stanje na glavnih in regionalnih cestah na podlagi slikovnega gradiva, ki dokumentira potek cest, v časovnem razmiku dveh let. Na drugih javnih cestah stanje preverja upravljavec cest.

(4)Direkcija ciklično preverja evidentirane podatke na glavnih in regionalnih cestah glede na stanje na terenu v časovnem razmiku desetih let.

(1)Podatki o javnih cestah iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se zbirajo neposredno iz projektne dokumentacije izvedenih del, uradnih kartografskih gradiv, popisnih obrazcev, slikovnega gradiva, ki dokumentira stanje in potek ceste, drugih zbirk ter posebnih meritev, izvedenih neposredno na terenu.

(2)Podatki o javnih cestah in objektih na njih so izkazani tako, da je iz njih razvidna umestitev posameznih sestavnih delov ceste v prostoru. Lokacije posameznih sestavnih delov so določene v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.

(1)Evidenca tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih obsega podatke iz preglednice 1 v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Upravljavci cest zbirajo podatke v svojih evidencah po posameznih kategorijah javnih cest iz preglednice 1 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(3)Upravljavci cest direkciji sporočijo podatke iz preglednice 1 v Prilogi 1 tega pravilnika, ki so označeni s črko Z, in se vpišejo v zbirno evidenco o javnih cestah. S črko U so označeni podatki, ki jih upravljavci cest vodijo v svojih evidencah in jih ne sporočijo direkciji.

(4)Območja naselij se vodijo v elektronski obliki kot linije vzdolž osi ceste. Območja naselij odražajo dejansko stanje glede na lokacijo veljavne prometne signalizacije za označitev začetka in konca naselja.

(5)Območja mej izvajalcev rednega vzdrževanja se vodijo v elektronski obliki na podlagi vsakokratne določitve koncesijskih območij.

(6)Podatki o mejah občin se pridobijo iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije in jih upravljavci cest ne vodijo. Vodi se analitična dolžina odseka javne ceste v posamezni občini.

(7)Za objekte iz preglednice 1 v Prilogi 1 tega pravilnika se podatki zagotavljajo z dokumentacijo, ki obsega investicijsko in projektno dokumentacijo (s projektom izvedenih del na novem, rekonstruiranem ali obnovljenem objektu) in je del poročila o stanju objektov na predpisanih popisnih obrazcih za cestne objekte ter obvezno fotografsko dokumentacijo o objektih.

(8)Za premostitvene objekte, predore, galerije in druge objekte, katerih čista pravokotna razpetina je pet metrov ali več, iz preglednice 1 v Prilogi 1 tega pravilnika, se izvajajo obdobni pregledi objektov v skladu s pravilnikom, ki ureja redno vzdrževanje javnih cest.

(1)Evidenca osi javnih cest in križišč obsega podatke iz preglednice 2 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(2)Upravljavci cest zbirajo podatke v svojih evidencah po posameznih kategorijah javnih cest iz preglednice 2 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(3)Upravljavci cest direkciji sporočijo podatke iz preglednice 2 v Prilogi 1 tega pravilnika, ki so označeni s črko Z in se vpišejo v zbirno evidenco o javnih cestah. S črko U so označeni podatki, ki jih upravljavci cest vodijo v svoji evidenci in jih ne sporočijo direkciji.

(4)Direkcija ne združuje evidenc osi občinskih cest, saj se te vodijo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

(1)Evidenca prometnih podatkov o uporabi javnih cest obsega podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu (v nadaljnjem besedilu: PLDP) za posamezni odsek ceste, ki je izražen s številom vozil. Odsek ceste je lahko razdeljen na posamezne prometne odseke, če se promet na odseku spremeni za več kot 50 odstotkov ali je razlika v številu vozil večja od 5.000 oziroma je na tem odseku izvennivojski cestni priključek.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo glede na opravljeno prometno delo, izraženo v milijonih prevoženih kilometrov na leto (mio voz-km/leto), za te kategorije motornih vozil:

-        motorna kolesa;

-        osebna vozila;

-        avtobusi;

-        lahka tovorna vozila do 3,5 t;

-        srednje težka tovorna vozila od 3,5 t do 7,5 t;

-        težka tovorna vozila nad 7,5 t;

-        tovornjaki s prikolico;

-        vlačilci.

(3)Avtomatsko štetje prometa se izvaja na prometno bolj obremenjenih odsekih cest, kjer je PLDP večji od 8.000 vozil. Na cesti, kjer je zaporedno več prometnih odsekov s PLDP, večjim od 8.000 vozil, se lahko šteje promet le na enem od teh prometnih odsekov, vendar oddaljenost prometnih odsekov ne sme presegati 20 km. Avtomatsko štetje prometa se lahko izvaja tudi na odsekih cest, ki vodijo na državno mejo ali prelaz, ter na prometnih odsekih s PLDP, večjim od 1.500 vozil. Štetje prometa na priključkih se izvaja za vse smeri. Podatki se zajemajo s sodobnimi merilnimi napravami, ki omogočajo 15-minutne ali urne zapise o prometu ter povprečnih hitrostih, ločeno po kategorijah vozil iz prejšnjega odstavka in po smeri vožnje.

(4)Za zagotavljanje prometnih podatkov iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo podatki, pridobljeni iz avtomatskih števnih naprav, na odsekih z nižjim prometom pa se pridobijo z občasnim rednim ročnim štetjem ali občasnim avtomatskim štetjem prometa. Kjer se štetje ne izvaja, se promet oceni glede na promet na sosednjih odsekih ali iz primerljivih prometnih odsekov, na katerih se štetje redno izvaja.

(5)Evidenca prometnih podatkov obsega podatke glede na kategorijo ceste iz preglednice 3 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(6)Upravljavci cest zbirajo podatke v svojih evidencah po posameznih kategorijah javnih cest iz preglednice 3 v Prilogi 1 tega pravilnika.

(7)Upravljavci cest direkciji sporočijo podatke iz preglednice 3 v Prilogi 1 tega pravilnika, ki so označeni s črko Z in se vpišejo v zbirno evidenco. S črko U so označeni podatki, ki jih upravljavci cest vodijo v svoji evidenci in jih ne sporočijo direkciji.

(8)Izvajalci izrednih ročnih štetij v križiščih ali na odsekih državnih cest sporočijo podatke direkciji v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani direkcije.

(9)Direkcija na podlagi pridobljenih podatkov iz drugega odstavka tega člena izpolni obrazec 6 iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Pridobljeni podatki so podlaga za pripravo zbirnega poročila za Evropsko komisijo iz 27. člena tega pravilnika.

(1)Tehnično dokumentacijo o stanju in spremembah stanja javnih cest in objektov na njih (gradnje, obnove, vzdrževanje) za državne ceste hrani direkcija, za občinske ceste pa občina.

(2)Direkcija vodi tehnični arhiv projektne dokumentacije za vse državne ceste v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

(3)Dokumentacijo iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, ki se nanaša na izvedbo vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, zagotovi izvajalec del najpozneje v roku iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika.

(4)Dokumentacija iz prvega odstavka tega člena se v arhivu direkcije vodi na podlagi številke ceste, številke odseka in lokacijskega imena.

(5)Projektna dokumentacija, predana v arhiv direkcije, je v papirni obliki, elektronski (vektorski) obliki in digitalizirana. Projektna dokumentacija je pravilno šifrirana v skladu s klasifikacijskim načrtom za projektno dokumentacijo ter oddana v skladu z navodili projektantom za predajo šifrirane in digitalizirane dokumentacije, objavljenimi na spletni strani direkcije.

(1)Zavezanci za zagotavljanje podatkov iz 14. člena tega pravilnika pošljejo direkciji dokumentacijo iz 16. člena tega pravilnika o izvedenih vzdrževalnih delih in vzdrževalnih delih v javno korist takoj po opravljenem komisijskem prevzemu in pred predajo glavne ali regionalne ceste in objektov na njih v promet.

(2)Podatki o spremembah stanja glavnih in regionalnih cest in objektov na njih, ki nastanejo zaradi izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, se sporočijo na obrazcih v predpisani izmenjevalni obliki v 30 dneh po izvedbi teh del.

(3)Podatki o stanju cest in objektov na njih iz 16. člena tega pravilnika, ki se zbirajo na podlagi posebnih meritev, se sporočijo direkciji takoj po obdelavi podatkov posebnih meritev, razen za področje avtocest in hitrih cest, ki jih vodi in hrani njihov upravljavec, ki jih na zahtevo direkcije pošlje v pregled.

(1)Upravljavec avtocest in hitrih cest pošlje dokumentacijo iz 16. člena tega pravilnika, ki se nanaša na evidenco javnih cest in objektov na njih, za katere je bil investitor, v dveh mesecih po poteku roka iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena direkciji, če se dokumentacija nanaša na državne ceste, in občinski upravi, če se dokumentacija nanaša na občinske ceste.

(2)Upravljavec ceste sporoči podatke iz 18. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na podatke iz avtomatskih števcev prometa, do 20. dne v mesecu za prejšnji mesec.

(3)Podatki avtomatskega štetja prometa na vseh državnih cestah se zbirajo v sodelovanju z direkcijo poenoteno in se vodijo na enem mestu.

(1)Evidenco podatkov o izdatkih za javne ceste sestavljajo podatki, določeni na obrazcih 1, 2, 3, 4 in 5 iz Priloge 2 tega pravilnika, ki obsegajo:

1.investicijske izdatke, ki se vodijo na postavkah:

-  izdatki za gradnjo;

-  izdatki za obnovo;

2.tekoče izdatki, ki se vodijo na postavkah:

-  izdatki za tekoče vzdrževanje;

-  izdatki za upravljanje;

3.namenska posojila za investicijske izdatke;

4.izdatke za policijski nadzor prometa;

5.splošne izdatke.

(2)Podatki iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se zbirajo po odsekih posameznih kategorij državnih cest, in sicer ločeno za dele, ki potekajo v naseljih, ter za dele, ki potekajo zunaj naselij.

(3)Če izdatkov ni mogoče pripisati posameznemu odseku ceste, se izdatki zbirajo in vodijo splošno (sumarno) po kategorijah cest, in sicer ločeno za dele, ki potekajo v naseljih, ter za dele, ki potekajo zunaj naselij.

(4)Za novogradnjo ceste, katere odsek ceste še ni kategoriziran, se izdatki vodijo za načrtovano oznako prihodnjega odseka ceste ali obstoječi sosednji odsek ceste.

(5)Za občinske ceste se podatki iz prvega odstavka tega člena zbirajo v enotnih letnih zneskih po kategorijah občinskih cest ločeno za dele, ki potekajo v naseljih, in za dele, ki potekajo zunaj naselij.

(6)Podatki iz 3. točke prvega odstavka tega člena se zbirajo v enotnih letnih zneskih, v katerih so zajeti vsi izdatki, praviloma po kategorijah in odsekih javnih cest, in sicer ločeno za dele, ki potekajo v naseljih, ter za dele, ki potekajo zunaj naselij.

(7)Podatki iz 4. točke prvega odstavka tega člena se zbirajo v enotnih letnih zneskih, v katerih so zajeti vsi izdatki, skupno za javne ceste, in sicer ločeno za dele, ki potekajo v naseljih, ter za dele, ki potekajo zunaj naselij.

(8)Podatki iz prvega odstavka tega člena se ne zbirajo za ceste, katerih namen je izključno dostop za gospodarjenje z zemljišči.

(1)Investicijski izdatki obsegajo vse izdatke v zvezi z gradnjo (vzdrževalna dela) cest in delov cest, skupaj z nepredvidenimi stroški in stroški raziskav, povezanimi s takim delom. Med investicijske izdatke spadajo tudi vsi izdatki (za delo, proizvode in storitve tretjih oseb), povezani z gradnjo in vzdrževalnimi deli. Za investicijske izdatke se ne štejejo zneski obrokov za odplačevanje namenskih posojil ter zneski obresti za najeta posojila za gradnjo in vzdrževalna dela.

(2)Tekoči izdatki obsegajo vse izdatke v zvezi s tekočim vzdrževanjem in upravljanjem cest. Med tekoče izdatke spadajo tudi vsi izdatki (za delo, proizvode in storitve tretjih oseb), povezani s tekočim vzdrževanjem in upravljanjem cest. Za tekoče izdatke se ne štejejo zneski obrokov za odplačevanje namenskih posojil ter zneski obresti za najeta posojila za tekoče vzdrževanje in upravljanje cest.

(3)Namenska posojila za investicijske izdatke zajemajo posojila, ki so bila namensko porabljena za financiranje investicijskih izdatkov. V evidenci podatkov o izdatkih za ceste, subjekt, ki je skrbnik pogodbe o najemu namenskih posojil, zbira podatke o posojilih (ločeno po kategorijah javnih cest), najetih za financiranje investicijskih izdatkov iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena o zneskih odplačil posojil ter o obrestih na posojila, najetih v prejšnjih koledarskih letih, vendar izplačanih v poznejših koledarskih letih.

(4)Izdatki za policijski nadzor prometa obsegajo skupne izdatke policijskih storitev, ki nastanejo v zvezi z nalogami policije pri nadzoru prometa, skupaj z izdatki za zaposlene, vozila in opremo. Za izdatek za policijski nadzor se šteje tudi izdatek ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, v zvezi z nalogami iz prejšnjega stavka.

(5)Splošni izdatki obsegajo skupne izdatke subjektov, ki se ukvarjajo z upravljanjem, strokovnim in inšpekcijskim nadzorom cest, in niso posebej namenjeni gradnji, vzdrževanju ali upravljanju cest, zajemajo pa splošne administrativne odhodke in izdatke za plače. Med splošne izdatke spadajo:

-        izdatki za plače zaposlenih in izdatki za plačila pogodbenih del (poleg plač in nadomestil plač se štejejo vsi prejemki v zvezi z delom, vključno s stimulacijami in bonitetami, ter s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem, ki ga zagotavlja delodajalec);

-        izdatki v zvezi z zagotavljanjem namestitvenih zmogljivosti za zaposlene;

-        izdatki za obratovanje izpostav;

-        izdatki v zvezi s servisnimi objekti za popravila in vzdrževanje (zlasti pokriti prostori, skladišča za orodja), če ti izdatki niso neposredno upoštevani v drugih postavkah;

-        izdatki za stroške izvršbe v inšpekcijskih postopkih.

(1)Za potrebe obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepanja ob preusmeritvah prometa zaradi njegovega nemotenega in varnega poteka se vodi združena evidenca tehničnih podatkov o vseh javnih cestah.

(2)Združena evidenca tehničnih podatkov o vseh javnih cestah se vodi zaradi izdajanja združenih podatkov, in ne zaradi izdajanja posameznih osnovnih podatkov, ki jih vodijo upravljavci cest.

Zbiranje podatkov za pripravo poročila za Evropsko komisijo o izdatkih za javne ceste in o uporabi javnih cest koordinira direkcija z vodenjem in upravljanjem evidenc podatkov, ki jih v skladu s tem pravilnikom sporočijo zavezanci za sporočanje podatkov iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

Direkcija na podlagi sporočenih podatkov in podatkov o cestah, ki jih sama upravlja, pripravi zbirno poročilo o izdatkih za javne ceste in uporabi javnih cest na obrazcu 7 iz Priloge 2 tega pravilnika. Zbirno poročilo pošlje ministrstvu, pristojnemu za promet, najpozneje do 31. oktobra tekočega leta.

Ministrstvo, pristojno za promet, poročilo pošlje Evropski komisiji najpozneje do 15. decembra tekočega leta.

Vsebine BCP iz 17. in 18. člena tega pravilnika, osi javnih cest, križišč in podatkov o prometu se vzpostavijo in sporočijo v zbirno evidenco za državne ceste v 90 dneh, za občinske javne ceste pa v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika.

(1)Obstoječe identifikacijske označbe odsekov, objektov, zidov in mej občin se uskladijo s tem pravilnikom najpozneje ob prvi izvedbi vzdrževalnih del cestišča ceste oziroma cestnega odseka, na katerem so nameščene.

(2)Pri izvedbi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu se na cesti ali odseku ceste identifikacijske označbe uskladijo z 10. členom tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97, 2/04, 109/10 – ZCes-1 in 132/22 – ZCes-2).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-418/2023/12 Ljubljana, dne 17. januarja 2024 EVA 2023-2430-0039 Mag. Alenka Bratušek ministrica za infrastrukturo Priloga 1: Evidenca tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih Priloga 2: Evidenca podatkov o izdatkih za javne ceste Priloga 3: Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka Priloga 4: Identifikacijska označba meje občine Priloga 5: Identifikacijska označba cestnega objekta ali zidu Priloga 6: Samostoječa identifikacijska označba stacionaže Priloga 7: Identifikacijske označba stacionaže na jekleni varnostni ograji Priloga 8: Identifikacijske označbe stacionaže na betonski varnostni ograji Priloga 9: Identifikacijska označba stacionaže cestnega odseka na vozišču