Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (BXKPPKZ)

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sklenjena v Ljubljani 28. oktobra 2016.

Besedilo pogodbe 1se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi: 1Besedilo pogodbe v albanskem, srbskem in angleškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Republika Slovenija in Republika Kosovo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se v želji po nadaljnjem razvoju in krepitvi dvostranskih odnosov na področju pravne pomoči v kazenskih zadevah med državama dogovorili:

(1)Pogodbenici si dajeta medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah pod pogoji in v obsegu, predvidenimi v tej pogodbi.

(2)Pravosodni organi pogodbenic skladno z določbami te pogodbe dajejo pravno pomoč pravosodnim in drugim organom, ki so po zakonodaji pogodbenice pristojni za kazenske zadeve.

(1)Pogodbenici se zavezujeta, da si skladno z določbami te pogodbe dajeta medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah v čim širšem obsegu.

(2)Pravna pomoč v kazenskih zadevah vključuje zlasti: 1. izvedbo procesnih dejanj, kot so vabljenje in vročanje pisanj, zaslišanje obdolžencev, prič, izvedencev ter drugih oseb, ogled, hišne in osebne preiskave, zaseg predmetov; 2. izvedbo posebnih ukrepov, kot so nadzor in snemanje telefonskih pogovorov, drugih pogovorov ali komunikacij ter optično snemanje oseb, nadzorovana pošiljka, navidezni odkup, tajno delovanje, preiskovanje računalniškega sistema ali njegovega dela in v njem shranjenih podatkov ter obdelava teh podatkov; 3. izmenjavo obvestil in pošiljanje pisanj in predmetov, povezanih s kazenskim postopkom, izmenjavo podatkov brez prošnje, zaslišanje prek avdio- in videokonference, ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin; 4. začasno predajo oseb, ki jim je odvzeta prostost, zaradi pričanja, izvedenstva ali soočenja pred pristojnim organom države prosilke; 5. zaseg in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem in predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem; 6. pošiljanje kazenskih sodb in podatkov iz kazenske evidence; 7. izmenjavo obvestil o zakonodaji; 8. odstop kazenskega pregona; 9. druge oblike pomoči, ki niso v nasprotju s pravom zaprošene države.

(1)Pri uporabi te pogodbe se pristojni organi pogodbenic sporazumevajo pisno prek osrednjih organov, za Republiko Slovenijo prek Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in za Republiko Kosovo prek Ministrstva za pravosodje Republike Kosovo.

(2)Diplomatska pot sporazumevanja s tem ni izključena, če so za to utemeljeni razlogi.

(3)V nujnih primerih se pravosodni in drugi pristojni organi pogodbenic lahko sporazumevajo tudi prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL). Istočasno se izvirnik zaprosila pošlje prek osrednjega organa države prosilke osrednjemu organu zaprošene države.

(1)Zaprosilu za pravno pomoč in priloženim dokumentom se priloži prevod v jezik zaprošene države, to je slovenski ali angleški jezik za Republiko Slovenijo in albanski, srbski ali angleški jezik za Republiko Kosovo.

(2)Legalizacija dokumentov iz prvega odstavka tega člena ni potrebna.

(3)Odgovor na zaprosilo s prilogami (zapisniki, sodne odločbe in drugo) se pošlje v jeziku zaprošene države.

(4)Pisanja, ki jih je treba vročiti osebam v zaprošeni državi, se pošiljajo v uradnem jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod v jezik zaprošene države.

(5)Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena ni priložen prevod, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.

(1)Zaprosilo za pravno pomoč po tej pogodbi se pošlje pisno.

(2)Če v tej pogodbi ni drugače določeno, zaprosilo za pravno pomoč vsebuje: 1. ime organa države prosilke, ki prosi za pravno pomoč; 2. ime organa, ki je zaprošen za pravno pomoč, če njegovo točno ime ni znano, pa navedbo »pristojni organ« ob imenu zaprošene države; 3. številko spisa in povzetek zadeve, v kateri se prosi za pravno pomoč, zakonsko oznako kaznivega dejanja in besedilo kazenskopravnih določb države prosilke; 4. navedbo dejanja pravne pomoči, za katero se zaproša, in po potrebi tudi vprašanja, ki naj se postavijo osebi, katere zaslišanje se zahteva; 5. druge podatke, predvidene s to pogodbo, za posamezne vrste pravne pomoči.

(3)Zaprosilo in priloženi dokumenti, ki jih pošiljajo pravosodni ali drugi organi pogodbenic, morajo biti podpisani in opremljeni s pečatom pravosodnega ali drugega organa, ki je dokumente izdal.

(4)Zaprosilu za osebno ali hišno preiskavo ali zaseg ali odvzem predmetov ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je treba priložiti izvirnik ali overjeni prepis odločbe, na kateri posamezno zaprosilo temelji.

(5)Država prosilka, ki so ji bili za izvršitev zaprosila poslani izvirniki dokumentov in predmeti, jih čim prej vrne zaprošeni državi, razen če se jim slednja ne odpove.

(6)Pristojni organ zaprošene države lahko zahteva dodatne podatke in dokumentacijo, če je to potrebno za izvršitev zaprosila.

(1)Obravnava zaprosila se opravi brez odlašanja in skladno s pravom zaprošene države.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko na podlagi zaprosila pristojnega organa države prosilke zaprošeni organ izvrši zaprosilo tudi na način, naveden v zaprosilu, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda zaprošene države.

(3)Če zaprošeni organ ne more izvršiti zaprosila, o tem takoj obvesti pristojni organ države prosilke, navede razloge, zaradi katerih ni mogel ugoditi zaprosilu in vrne prejete dokumente.

Zaprošena država odkloni pravno pomoč, če: 1. niso izpolnjeni pogoji, predvideni v tej pogodbi; 2. je zaprosilo povezano z dejanjem, ki je po mnenju zaprošene države politične ali vojaške narave; 3. meni, da bi izvršitev zaprosila ogrozila njeno suverenost ali varnost ali bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli njenega pravnega reda.

(1)Zaprošena država lahko odloži izvršitev zaprosila, če je to potrebno zaradi vodenja kazenskega postopka, ki teče pred domačimi pravosodnimi organi in je povezan s predloženim zaprosilom.

(2)Zaprošena država državo prosilko obvesti o razlogih za odložitev izvršitve zaprosila iz prvega odstavka tega člena.

(1)Država pogodbenica krije stroške dajanja pravne pomoči, ki so nastali na njenem ozemlju, razen če v tej pogodbi ni drugače določeno.

(2)Pogodbenici ne zahtevata povračila stroškov, ki so nastali zaradi dajanja pravne pomoči, razen: 1. nagrade za opravljeno izvedenstvo in drugih stroškov, nastalih ob tem, 2. stroškov, nastalih ob začasni predaji oseb na ozemlje države prosilke, ki jim je bila odvzeta prostost na ozemlju zaprošene države, zaradi pričanja, izvedenstva ali soočenja.

(3)Izvedenstvo se lahko pogojuje s predhodno položitvijo predujma pri zaprošenem sodišču.

(4)Priči ali izvedencu, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, pripada povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja v skladu s predpisi države prosilke.

(5)V vabilu je treba navesti, katera povračila pripadajo osebam iz četrtega odstavka tega člena, in se jim na njihovo zahtevo plača predujem za kritje stroškov.

(1)Zaprošena država državo prosilko na njeno izrecno zaprosilo obvesti o kraju in času izvršitve zaprosila.

(2)S soglasjem pristojnega pravosodnega organa zaprošene države so predstavniki pristojnih pravosodnih organov države prosilke ter udeleženci v kazenskem postopku in njihovi pravni zastopniki lahko navzoči pri posameznih dejanjih pravne pomoči. Te osebe uživajo varstvo, določeno v 15. členu te pogodbe.

(1)Država prejemnica lahko osebne podatke, posredovane po tej pogodbi, uporablja le: 1. za učinkovito izvajanje kazenskih postopkov, za katere se uporablja ta pogodba; 2. za druge sodne in prekrškovne postopke, ki so neposredno povezani s kazenskimi postopki iz 1. točke tega odstavka; 3. za odvrnitev neposredne in resne grožnje javni varnosti; 4. za druge namene, ki niso v nasprotju s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena, vendar le s predhodnim soglasjem države, ki podatke sporoča, razen če je država prejemnica pridobila privolitev osebe, na katero se podatki nanašajo.

(2)Pogodbenica lahko zavrne posredovanje osebnih podatkov, pridobljenih pri izvršitvi zaprosila, poslanega skladno s to pogodbo, če: 1. so taki podatki varovani z določbami njene notranje zakonodaje ali 2. pogodbenica, ki naj bi ji bili podatki posredovani, ne zagotavlja varstva posameznikov glede avtomatizirane obdelave osebnih podatkov v obsegu, predpisanem z relevantnimi mednarodnimi pogodbami, razen če stori vse potrebno za zagotovitev varstva osebnih podatkov, kot to zahteva druga pogodbenica.

(3)Pogodbenica, ki je posredovala osebne podatke, pridobljene pri izvršitvi zaprosila, poslanega skladno s to pogodbo, lahko od države prejemnice zahteva informacije o uporabi teh podatkov.

(4)Ta člen se uporablja tudi za osebne podatke, ki se ne posredujejo, temveč pridobijo kako drugače na podlagi te pogodbe.

(5)Posredovanje in obdelava občutljivih osebnih podatkov (osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično, versko ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatu, obdelani ali neobdelani genetski ali biometrični podatki, ki omogočajo enoznačno identifikacijo osebe, ter podatki o zdravstvenem stanju ali spolnem življenju, podatki iz kazenske evidence in prekrškovnih evidenc) sta dovoljena samo tako, da pogodbenica, ki je posredovala podatke, navede, da jih je treba dodatno varovati, tako da ne bodo dostopni nepooblaščenim osebam ali organom ali nezakonito obdelovani. Država prejemnica je dolžna na ustrezen način upoštevati to omejitev.

(6)Pravice posameznika glede točnosti in ažurnosti podatkov ter njihove zakonite obdelave se uresničujejo v skladu z notranjo zakonodajo države prejemnice.

(7)Država prejemnica v zahtevi za posredovanje osebnih podatkov vedno navede ustrezne identifikacijske podatke, ki jih poseduje za tisto osebo, katere podatki naj bi se posredovali, pravno podlago za posredovanje podatkov ter sodni postopek, za katerega jih potrebuje. Država pošiljateljica zavrne posredovanje podatkov, če zahteva ne ustreza določbam prejšnjega stavka.

(8)Država prejemnica mora zagotoviti, da je še 5 let po koncu postopkov iz prvega in drugega odstavka tega člena možno ugotoviti, komu so bili posredovani podatki, kdaj in za kakšen namen.

(9)Država prejemnica mora v notranji zakonodaji zagotoviti, da se posredovani podatki obdelujejo zakonito, sorazmerno in v skladu z nameni iz prvega odstavka, ter predpisati ustrezne ukrepe in načine zavarovanja osebnih podatkov.

(1)Zaprosilo za vročitev pisanj mora poleg podatkov iz 5. člena te pogodbe vsebovati tudi naslov osebe, ki se ji pisanje vroča.

(2)Če osebe, ki ji je treba vročiti posamezna pisanja, ni na naslovu, navedenem v zaprosilu, mora zaprošeni organ izvesti vse potrebne ukrepe za ugotovitev pravega naslova.

(3)Vročitev pisanj se dokazuje s potrdilom o vročitvi, sestavljenim skladno s predpisi zaprošene države. Potrdilo o vročitvi vsebuje navedbo datuma in kraja vročitve, podpis naslovnika oziroma drug način oprave vročitve.

(4)Pogodbenici lahko vročata pisanja svojim državljanom in jemljeta izjave prek svojih diplomatskih ali konzularnih predstavništev brez uporabe prisilnih ukrepov.

(5)V vabilu obdolžencu, priči, izvedencu ali drugemu udeležencu v postopku, ki se vabi iz zaprošene države, ne sme biti zagrožen prisilni ukrep, če se vabilu ne bi odzval. Če se vabljeni ne odzove na vabilo, mu za to ne sme biti izrečena sankcija.

(1)Če pogodbenica, ki vodi kazenski postopek, vabi zaradi pričanja, izvedenstva ali soočenja osebo, ki ji je odvzeta prostost v drugi državi pogodbenici, se to osebo lahko začasno preda državi prosilki.

(2)Država prosilka mora začasno predano osebo vrniti v roku, ki ga določi zaprošena država.

(3)Začasna predaja se zavrne, če: 1. oseba, ki ji je odvzeta prostost, ne soglaša z začasno predajo; 2. bi se zaradi začasne predaje lahko podaljšal čas odvzema prostosti; 3. obstajajo drugi pomembni razlogi zoper začasno predajo državi prosilki.

(4)Začasna predaja se lahko odloži, če je potrebna prisotnost osebe, ki ji je odvzeta prostost, v kazenskem postopku, ki teče na ozemlju zaprošene države.

(5)Če mora tretja država predati osebo, ki ji je odvzeta prostost, eni od pogodbenic čez ozemlje druge pogodbenice, lahko druga pogodbenica na podlagi prošnje s potrebnimi dokumenti v skladu z določbami te pogodbe dovoli tranzit osebe, ki ji je odvzeta prostost, če ta ni njen državljan.

(6)V primeru iz petega odstavka tega člena mora biti predana oseba priprta na ozemlju pogodbenice, čez ozemlje katere se opravi tranzit, razen če pogodbenica, ki je bila zaprošena za predajo, ne zahteva njene izpustitve na prostost.

(7)Če zaprošena država zaprosilu ugodi, mora imeti država prosilka osebo, ki ji je odvzeta prostost, med njenim bivanjem na njenem ozemlju v priporu in jo po izvršenem dejanju pravne pomoči takoj vrniti zaprošeni državi, če ta ne zahteva, da se oseba izpusti na prostost. Predana oseba uživa varstvo, določeno v 15. členu te pogodbe.

(8)Osebo iz prvega odstavka tega člena predajo pristojni organi pogodbenic, ki se dogovorijo o kraju in datumu predaje.

(1)Pogodbenici si na zaprosilo dajeta najširšo možno pomoč pri odkrivanju predmetov, premoženjske koristi in drugega premoženja, ki se lahko odvzame.

(2)Ko so premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ali predmeti, povezani s kaznivim dejanjem, skladno s prvim odstavkom tega člena najdeni, zaprošena država na zaprosilo države prosilke sprejme kateri koli ukrep, predviden z njeno notranjo zakonodajo, za zaseg in odvzem take premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali predmetov, povezanih s kaznivim dejanjem.

(3)Zaprošena država s premoženjem, ki ga odvzame v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, razpolaga v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

(4)Kadar zaprošena država ukrepa na zaprosilo države prosilke skladno s tretjim odstavkom tega člena, v obsegu, ki ga dovoljuje njena notranja zakonodaja, in če je tako zaprošeno s strani države prosilke, zaprošena država prednostno obravnava vrnitev odvzetega premoženja državi prosilki, tako da ta lahko izplača odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ali vrne tako premoženje zakonitim lastnikom.

(5)Pogodbenici si na zaprosilo dajeta najširšo možno pomoč skladno z njuno notranjo zakonodajo pri izvršitvi ukrepov, enakovrednih odvzemu, ki vodijo do razlastitve premoženja, vendar niso kazenske sankcije, če take ukrepe odredi pravosodni organ države prosilke v zvezi s kaznivim dejanjem, pod pogojem, da je bilo ugotovljeno, da premoženje pomeni premoženjsko korist, povezano s kaznivim dejanjem.

(1)Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu pravosodnih organov države prosilke, ne glede na svoje državljanstvo ne sme biti na ozemlju te pogodbenice kazensko preganjan ali priprt in se mu tudi ne sme kakor koli drugače omejiti prostost zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred prihodom na ozemlje države prosilke.

(2)Oseba, ki je bila povabljena, da se zglasi pred pravosodnimi organi države prosilke zaradi ugotavljanja kazenske odgovornosti za očitano dejanje, ne glede na svoje državljanstvo ne sme biti v tej državi kazensko preganjana ali priprta in ji tudi ne sme biti drugače omejena prostost za kazniva dejanja in obsodbe, ki niso navedene v vabilu, izvirajo pa iz časa, preden je zapustila ozemlje zaprošene države.

(3)Imuniteta, predvidena v tem členu, preneha, kadar se priča ali izvedenec ali kazensko preganjana oseba, ko pravosodni organi ne zahtevajo več njene navzočnosti, mudi več kot 15 zaporednih dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti, ali če se po tem, ko zapusti ozemlje države prosilke, spet vrne na njeno ozemlje.

Z medsebojnim dogovorom med pristojnimi organi pogodbenic se lahko ustanovijo skupne preiskovalne skupine, če okoliščine primera to upravičujejo.

(1)Pogodbenici se obveščata o vseh obsodbah državljanov druge države pogodbenice, ki so vpisani v njeni kazenski evidenci. Te podatke si pogodbenici izmenjata vsakih 6 mesecev prek Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije oziroma prek Ministrstva za pravosodje Republike Kosovo.

(2)Pogodbenici se lahko obveščata tudi o drugih podatkih, vpisanih v kazenski evidenci.

(3)Organ, pristojen za vodenje kazenske evidence pogodbenice, na zaprosilo pristojnega pravosodnega organa druge pogodbenice, pred katerim teče kazenski postopek, pošlje izpis iz kazenske evidence.

Pogodbenici se na zaprosilo obveščata o zakonodaji, ki velja ali je veljala na njunem ozemlju, in si po potrebi pošiljata besedila teh predpisov ter tudi pojasnila o posameznih pravnih vprašanjih s področij, ki jih ureja ta pogodba.

(1)Ne da bi to vplivalo na lastne preiskave ali postopke, si pogodbenici lahko brez zaprosila pošiljata podatke o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih, če menita, da bi ti podatki lahko bili uporabljeni za uvedbo ali vodenje kazenskega postopka ali bi lahko vodili k pošiljanju zaprosila skladno z določbami te pogodbe.

(2)Država, ki pošilja podatke, lahko v skladu s svojo notranjo zakonodajo določi, pod katerimi pogoji država prejemnica lahko uporablja take podatke.

(3)Država prejemnica je zavezana tem pogojem.

(1)Če državljan pogodbenice ali oseba, ki ima na njenem ozemlju stalno prebivališče, na ozemlju druge pogodbenice stori dejanje, ki je določeno kot kaznivo dejanje v obeh pogodbenicah, lahko pogodbenica, na ozemlju katere je bilo dejanje storjeno, zaprosi drugo pogodbenico, da prevzame kazenski pregon.

(2)Pristojni organi države prosilke v zvezi z zaprosilom za prevzem kazenskega pregona storijo vse potrebno, da zaprošeni državi omogočijo izvedbo kazenskega postopka. To vključuje predajo osebe, ki je v priporu v državi prosilki, organom zaprošene države, če oseba ni državljan države prosilke.

(3)Če je oseba v državi prosilki v priporu, pristojni organ zaprošene države čim prej, najpozneje pa v 30 dneh, obvesti državo prosilko o svoji odločitvi.

(4)Pristojni organi zaprošene države izvedejo kazenski postopek v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

(1)V zaprosilu za prevzem kazenskega pregona morajo biti opisano dejansko stanje in navedeni čim popolnejši podatki o obdolžencu, njegovem državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču.

(2)Zaprosilu se priložijo: 1. spisi v izvirniku ali overjenem prepisu; 2. če je mogoče, dokazilo o državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču osebe, za prevzem kazenskega pregona katere se prosi; 3. izpisek določb kazenske zakonodaje, ki se uporabljajo pri tej kazenski zadevi v državi prosilki; 4. po potrebi izjave oškodovancev; 5. dokazni predmeti, če obstajajo.

(3)Izjava oškodovanca, ki je potrebna za uvedbo kazenskega postopka v državi prosilki, velja tudi v zaprošeni državi.

(4)Če zaprošena država ne sprejme zaprosila za prevzem kazenskega pregona, o tem obvesti državo prosilko in navede razloge za zavrnitev ter vrne spise in dokazne predmete, ki so bili priloženi zaprosilu.

Pravosodni organi države prosilke začasno ustavijo ukrepe, povezane s kazenskim pregonom, za dejanja, navedena v zaprosilu za prevzem kazenskega pregona. Ukrepi se v vsakem primeru ustavijo, če je: 1. pristojno sodišče ali pristojni organ zaprošene države pravnomočno ustavil kazenski postopek zaradi pomanjkanja dokazov ali ker storjeno dejanje ni kaznivo dejanje; 2. obdolženi v zaprošeni državi pravnomočno oproščen; 3. kazenska sankcija, izrečena v zaprošeni državi, že izvršena ali izvršitev po zakonu ali zaradi pomilostitve ali amnestije ni mogoča ali je po pravu zaprošene države nastopilo zastaranje.

Zaprošena država obvesti državo prosilko o izidu kazenskega postopka v zvezi z zaprosilom za prevzem kazenskega pregona in ji pošlje pravnomočno odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu.

Spore v zvezi z uporabo ali razlago te pogodbe bosta pogodbenici reševali s posvetovanji med pristojnimi organi ali po diplomatski poti.

(1)Ta pogodba začne veljati prvi dan naslednjega meseca po datumu prejema zadnjega pisnega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so končani notranjepravni postopki, potrebni za začetek njene veljavnosti.

(2)Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko pogodbo pisno odpove po diplomatski poti. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu pisnega obvestila o odpovedi.

(3)Pogodba se lahko kadar koli spremeni s pisnim sporazumom med pogodbenicama. Ta sprememba začne veljati skladno s postopkom iz prvega odstavka tega člena. Sklenjeno v Ljubljani, dne 28. oktobra 2016 v dveh izvirnikih, v slovenskem, albanskem, srbskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri različni razlagi prevlada angleško besedilo.

Za izvajanje pogodbe skrbi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 700-01/16-18/13 Ljubljana, dne 19. decembra 2023 EPA 1459-VII Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica