Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (BXKIOKZ)

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, podpisana v Ljubljani 28. oktobra 2016.

Besedilo pogodbe 1se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi: 1Besedilo pogodbe v albanskem, srbskem in angleškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Republika Slovenija in Republika Kosovo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici), zavedajoč se potrebe po nadaljnji krepitvi odnosov vzajemnega zaupanja in sodelovanja na področju kazenskega prava, upoštevajoč, da bi tako sodelovanje moralo slediti cilju pravičnosti in socialne rehabilitacije obsojenih oseb, upoštevajoč, da se navedeni cilj lahko najbolje doseže z izvrševanjem kazenskih sankcij v državi obsojenčevega prebivališča ali državljanstva, sta se dogovorili:

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na podlagi zaprosila skladno z zahtevami iz te pogodbe izvrševali pravnomočne sodne odločbe v kazenskih zadevah, ki jih je izdalo sodišče ene pogodbenice zoper državljana druge pogodbenice ali zoper osebo, ki ima na njenem ozemlju prebivališče, in sicer: 1. prevzemali izvrševanje zapornih kazni in drugih ukrepov odvzema prostosti; 2. prevzemali nadzor nad osebami, ki jim je bila izrečena pogojna obsodba za čas med preizkusno dobo.

V tej pogodbi izrazi pomenijo: 1. »država izreka« je pogodbenica, v kateri je izdana sodna odločba, katere izvršitev ali nadzor se zahteva; 2. »država izvršitve« je pogodbenica, v kateri se izvršuje sodna odločba, ki je bila sprejeta v drugi pogodbenici; 3. »drugi ukrepi odvzema prostosti« so varnostni in vzgojni ukrepi, predpisani v kazenski zakonodaji pogodbenic, ki imajo za posledico odvzem prostosti; 4. »pogojna obsodba« je pogojna obsodba in pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, predpisana v kazenski zakonodaji pogodbenic.

(1)Pri uporabi te pogodbe se pristojni organi pogodbenic sporazumevajo pisno s strani Republike Slovenije prek Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, s strani Republike Kosovo pa prek Ministrstva za pravosodje Republike Kosovo.

(2)Diplomatska pot sporazumevanja s tem ni izključena, če so za to utemeljeni razlogi.

(3)V nujnih primerih lahko pristojni organi pogodbenic pošljejo zaprosila in obvestila iz te pogodbe prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).

(1)Prošnje in dokumentacijo je treba Republiki Sloveniji predložiti v slovenskem ali angleškem jeziku, Republiki Kosovo pa v albanskem, srbskem ali angleškem jeziku.

(2)Legalizacija dokumentov iz prvega odstavka tega člena ni potrebna.

(1)Izvršitev ali nadzorstvo po tej pogodbi se prevzame, če so izpolnjeni ti pogoji: 1. če je obsojenec državljan države izvršitve ali ima v njej prebivališče; 2. če je sodna odločba pravnomočna in izvršljiva; 3. če obsojenec s tem soglaša; 4. če je dejanje, na katerem temelji pravnomočna sodna odločba, kaznivo dejanje po pravu obeh pogodbenic; 5. če država, ki je kazensko sankcijo izrekla, in država, ki jo je prevzela, soglašata s prenosom izvršitve ali nadzorstva.

(2)Prenos izvršitve s premestitvijo osebe je mogoč, če je dolžina kazenske sankcije, ki jo mora obsojenec še prestati, najmanj šest mesecev, šteto od dneva vložitve zaprosila. Izjemoma se lahko pogodbenici dogovorita o prenosu izvršitve tudi, če je kazenska sankcija, ki jo mora obsojenec še prestati, krajša od šestih mesecev.

(3)Če čas trajanja kazenske sankcije ni določen, se za presojo, ali ta čas znaša najmanj šest mesecev, upošteva najdaljši čas, po katerem se mora ukrep odpraviti skladno s pravom države izreka.

(4)Če obsojenec ne more dati pravno veljavnega soglasja za prenos nadzorstva ali izvršitve, je treba priskrbeti soglasje njegovega zakonitega zastopnika po pravu tiste države, v kateri ima obsojenec prebivališče.

(5)Soglasje iz 3. točke prvega odstavka ni potrebno, če se je oseba s prihodom ali pobegom v zaprošeno državo izognila izvrševanju ali nadaljnjemu izvrševanju kazenske sankcije.

Izvršitev ali nadzorstvo se ne prevzame: 1. če bi bila izvršitev ali nadzorstvo v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda zaprošene države; 2. če je dejanje, na katerem temelji pravnomočna sodna odločba, po presoji zaprošene države politične ali vojaške narave; 3. če bi bila izvršitev ali nadzorstvo v nasprotju z drugimi mednarodnimi obveznostmi zaprošene države; 4. če v zaprošeni državi teče zoper obsojenca kazenski postopek za isto dejanje; 5. če zaprošena država ne more izvršiti kazenske sankcije zaradi zastaranja izvršitve; 6. če se obsojenec glede na starost ob storitvi kaznivega dejanja v zaprošeni državi ne bi mogel preganjati; 7. če je bil obsojenec v zaprošeni državi že pravnomočno obsojen za isto dejanje ali je bil oproščen ali je bil postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena; 8. če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti obsojenca; 9. če je sodno odločbo izdalo izredno sodišče; 10. če je s sodno odločbo izrečena kazenska sankcija, ki vključuje odvzem prostosti, ki ga zaprošena država ne glede na drugi odstavek 11. člena te pogodbe skladno s svojim pravnim ali zdravstvenim sistemom ne more izvajati.

(1)Zaprošena država mora brez odlašanja obvestiti državo prosilko, če sprejme ali zavrne zaprosilo za prevzem izvršitve ali nadzora.

(2)Ob popolni ali delni zavrnitvi prevzema izvršitve ali nadzora mora zaprošena država navesti razloge za zavrnitev.

(1)Izvršitev se izvede izključno po pravu države izvršitve.

(2)Vsaka pogodbenica lahko obsojenca pomilosti ali mu podeli amnestijo.

(3)Le država izreka ima pristojnost odločati o izrednih pravnih sredstvih.

(4)Če se sodna odločba, na kateri temelji zaprosilo za izvršitev, pozneje razveljavi ali spremeni v državi izreka, ta o tem nemudoma obvesti državo izvršitve. Na podlagi nove odločbe sodišče države izvršitve odloči o nadaljnjem prestajanju kazni zapora ali drugem ukrepu odvzema prostosti po določbah te pogodbe.

(5)Pogodbenici se obveščata o odločitvah iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

Kraj, čas in način predaje obsojenca se določijo na podlagi medsebojnega dogovora pristojnih organov pogodbenic.

(1)Če je oseba, ki je državljan pogodbenice, ali oseba, ki ima na njenem ozemlju prebivališče, v drugi pogodbenici pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali ji je izrečen drug ukrep odvzema prostosti, lahko katera koli pogodbenica zaprosi, da se izvrševanje kazni zapora ali drugega ukrepa odvzema prostosti prenese v tisto pogodbenico, katere državljan je obsojenec ali v kateri ima prebivališče.

(2)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko le država izreka zaprosi za izvršitev kazni zapora ali drugega ukrepa odvzema prostosti, če ne gre za prenos izvršitve kazni s premestitvijo osebe.

(3)Ob izvršitvi kazni s premestitvijo osebe ta pogodba ne izključuje pravice obsojenca, njegovega zakonitega zastopnika, zakonca, zunajzakonskega partnerja, sorodnika v ravni črti, brata ali sestre, da vloži prošnjo za prenos izvršitve pri sodišču, ki je izdalo odločbo, ali pristojnem organu države izreka ali države, katere državljan je obsojenec ali v kateri ima prebivališče.

(4)Sodišče ali pristojni organ države izreka obsojenca pouči o možnostih za prestajanje kazni zapora ali drugega ukrepa odvzema prostosti v državi, katere državljan je ali v kateri ima prebivališče.

(1)Sodišče države izvršitve določi po svojem pravu kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti, ki ju je treba izvršiti, pri čemer je vezano na dejansko stanje, na katerem temelji sodna odločba, in mora upoštevati kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti, izrečen v državi izreka.

(2)Kadar kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti zaradi trajanja ni združljiv s pravom države izvršitve, se lahko sodišče države izvršitve odloči, da bo kazensko sankcijo prilagodilo le, če je višja od najvišje kazni, ki je po notranjem pravu te države določena za isto kaznivo dejanje. V tem primeru prilagojena kazenska sankcija ne sme biti nižja od najvišje predpisane kazni, ki je po pravu države izvršitve določena za isto kaznivo dejanje.

(3)Kadar kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti po svoji naravi ni združljiv s pravom države izvršitve, ga lahko sodišče države izvršitve prilagodi glede na kazen ali ukrep, ki je po njenem pravu predpisan za ista kazniva dejanja. Taka kazen ali ukrep mora čim bolj ustrezati kazenski sankciji, ki je bila izrečena v državi izreka.

(4)Prilagojena kazenska sankcija po svoji naravi ali trajanju ne sme biti strožja od kazenske sankcije, ki jo je izrekla država izreka.

(5)Čas, prebit v zaporu v državi izreka, se v celoti všteje v kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti, ki ga je treba prestati v državi izvršitve.

(1)Če sodna odločba temelji na več kaznivih dejanjih, se lahko zaprosi za prenos izvršitve tudi samo za del kazni, ki se nanaša na posamezna dejanja.

(2)Država izreka določi del kazni, za prenos izvršitve katere je zaprošeno.

(3)Če država izreka ne določi dela kazni, za prenos izvršitve katere je zaprošeno, ali tega ne stori v roku, ki ga določi država izvršitve, država izvršitve po svojem pravu določi del kazni, ki se bo izvršila.

(1)S prevzemom izvršitve začasno preneha izvrševanje v državi izreka. Če je obsojenec v zaporu v državi izreka, zapor traja do njegove predaje državi izvršitve.

(2)Pravica države izreka do izvršitve dokončno preneha, ko je obsojenec v celoti prestal kazen zapora ali drug ukrep odvzema prostosti v državi izvršitve ali ko mu je kazen dokončno odpuščena.

(3)Država izreka znova pridobi pravico do izvršitve, če se obsojenec izogne prestajanju kazenske sankcije v državi izvršitve. Država izvršitve mora o tem obvestiti državo izreka.

(1)Pogodbenici na podlagi zaprosila pod pogoji iz te pogodbe med preizkusno dobo medsebojno nadzirata osebe, ki jim je sodišče v eni pogodbenici izreklo pogojno obsodbo.

(2)Nadzorstvo se izvaja v pogodbenici, v kateri ima obsojenec prebivališče.

(1)Nadzorstvo se opravlja izključno po pravu pogodbenice, ki ga je prevzela.

(2)Če narava ali trajanje ukrepa nadzorstva ali trajanje preizkusne dobe ni združljivo s pravom države izvršitve, se lahko prilagodi glede na naravo ali trajanje nadzornih ukrepov ali glede na trajanje preizkusne dobe, ki se skladno s pravom države izvršitve uporabljajo za ista kazniva dejanja. Prilagojen nadzorni ukrep ali trajanje preizkusne dobe mora kar najbolj ustrezati ukrepu ali trajanju preizkusne dobe, ki ga je izrekla država izreka.

(3)Če so bili nadzorni ukrepi ali trajanje preizkusne dobe prilagojeni, ker je njihovo trajanje daljše od najdaljšega trajanja po pravu države izreka, trajanje prilagojenega nadzornega ukrepa ali preizkusne dobe ne sme biti krajše od najdaljšega morebitnega trajanja, ki se skladno s pravom države izvršitve določi za ista kazniva dejanja.

(4)Ukrepi nadzorstva, izrečeni v državi izvršitve, po svoji vrsti in trajanju ne smejo biti strožji od ukrepov, izrečenih v državi izreka.

Za preklic pogojne obsodbe je pristojna izključno država izreka.

(1)Na podlagi zaprosila, ki mu je treba priložiti dokumentacijo, navedeno v 20. členu te pogodbe, mora zaprošena država brez odlašanja obvestiti državo prosilko, ali bo njenemu zaprosilu ugodila.

(2)Država izvršitve mora obvestiti državo izreka o pogojih in ukrepih nadzorstva, o vseh okoliščinah, ki bi utegnile povzročiti preklic pogojne obsodbe, kot tudi o poteku preizkusne dobe.

(1)Država izreka mora brez odlašanja obvestiti državo izvršitve o preklicu pogojne obsodbe.

(2)Če država izreka prekliče pogojno obsodbo, lahko državo izvršitve zaprosi za prevzem izvršitve kazenske sankcije.

(1)Če je nadzorstvo prevzeto, se v državi izreka začasno ustavijo nadaljnji ukrepi v zvezi z izvršitvijo.

(2)Pravica države izreka do izvršitve dokončno preneha, če med preizkusno dobo ni nastopila nobena okoliščina, zaradi katere je treba po pravu države izreka preklicati pogojno obsodbo.

(1)Država izreka ob vložitvi zaprosila ali na zaprosilo države izvršitve posreduje to dokumentacijo: 1. izvirnik ali overjeni prepis sodne odločbe z dokazilom o pravnomočnosti, po potrebi tudi o izvršljivosti; 2. prepis besedila uporabljenih zakonskih določb; 3. podatke o obsojencu, njegovem državljanstvu in prebivališču; 4. potrdilo o prestani zaporni kazni ali drugem ukrepu, ki pomeni odvzem prostosti in ga je treba všteti; 5. če je mogoče, izjavo obsojenca, iz katere je razvidno njegovo soglasje za prenos izvršitve ali nadzorstva, razen če skladno s petim odstavkom 5. člena te pogodbe njegovo soglasje ni potrebno; 6. druge podatke, ki so lahko pomembni za odločanje o zaprosilu.

(2)Država izvršitve ob vložitvi zaprosila ali na zaprosilo države izreka posreduje to dokumentacijo: 1. podatke o obsojencu, njegovem državljanstvu in kraju prebivališča; 2. prepis zakonskih določb, ki jih je treba uporabiti; 3. druge podatke, ki bi lahko bili pomembni za presojo zaprosila.

(1)Če zaprošena država meni, da podatki in dokumentacija, ki so ji bili poslani, ne zadostujejo, zahteva dopolnitev v primernem roku, ki se lahko podaljša na obrazloženo zaprosilo države prosilke.

(2)Če se zahtevi za dopolnitev ne ugodi, se o zaprosilu za prenos izvršitve odloči na podlagi obstoječih podatkov in dokumentacije.

(1)V nujnih primerih lahko država prosilka zaprosi za začasen odvzem prostosti zaradi zavarovanja izvršitve še pred posredovanjem zaprosila za priznanje in izvršitev sodne odločbe.

(2)Zaprosilo vsebuje: 1. podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti obsojenca; 2. opis dejanskega stanja in zakonsko kvalifikacijo kaznivega dejanja; 3. podatke o obstoju pravnomočne obsodilne sodne odločbe; 4. izjavo, da bo dano zaprosilo.

(3)Če zaprošena država v 18 dneh od dneva odreditve pripora ne prejme zaprosila, se pripor odpravi. Na obrazloženo zaprosilo se lahko pripor podaljša na največ 40 dni od dneva odreditve pripora.

(4)Zaprošena država lahko obsojencu odredi pripor od prejema zaprosila do pravnomočnega konca postopka izvršitve zaprosila za priznanje in izvršitev sodne odločbe skladno z notranjo zakonodajo.

Država izvršitve obvesti državo izreka: 1. ko se kazenska sankcija izvrši; 2. če se obsojenec izogne izvršitvi; 3. če država izreka zahteva posebno poročilo.

(1)Pogodbenica na zaprosilo druge pogodbenice za obsojenca, ki ga tretja država predaja pogodbenici, ki prosi za tranzit, dovoli tranzit preko svojega ozemlja. Zaprošena država ni dolžna dovoliti tranzita svojih državljanov ali oseb, ki so obsojene za vojaška ali politična kazniva dejanja.

(2)Zahteve in način tranzita ter stroške sporazumno urejajo pristojni organi pogodbenic.

(1)Stroške, nastale v zvezi s predajo obsojenca zaradi izvršitve kazenske sankcije, plača država izvršitve, razen stroškov, ki nastanejo na ozemlju države izreka.

(2)Država, ki zahteva, da se obsojenec zaradi predaje prepelje z letalom, plača stroške, ki nastanejo v zvezi s to predajo.

Ta pogodba se uporablja tudi za pravnomočne sodne odločbe, izdane pred začetkom njene veljavnosti.

Spore v zvezi z uporabo ali razlago te pogodbe bosta pogodbenici reševali s posvetovanji med pristojnimi organi ali po diplomatski poti.

(1)Ta pogodba začne veljati prvi dan naslednjega meseca po datumu prejema zadnjega pisnega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so končani notranjepravni postopki, potrebni za začetek njene veljavnosti.

(2)Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko pogodbo pisno odpove po diplomatski poti. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu pisnega obvestila o odpovedi.

(3)Ob odpovedi se bo pogodba uporabljala za izvrševanje kazenskih sankcij za osebe, ki so bile predane na podlagi določb te pogodbe.

(4)Pogodba se lahko kadar koli spremeni s pisnim sporazumom med pogodbenicama. Vsaka taka sprememba bo začela veljati skladno s postopkom, predvidenim v prvem odstavku tega člena. Sklenjeno v Ljubljani, dne 28. 10. 2016 v dveh izvirnikih v slovenskem, albanskem, srbskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri različni razlagi prevlada angleško besedilo.

Za izvajanje pogodbe skrbi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 713-03/16-2/11 Ljubljana, dne 19. decembra 2023 EPA 1193-VII Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica