11. člen

(1)DDV ni upravičen strošek, razen če se podpora nanaša na nabave blaga oziroma storitev, ki jih bo upravičenec uporabil za namene dejavnosti in transakcij, v zvezi s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, ne šteje za davčnega zavezanca, ali za namene dejavnosti in transakcij, ki so v skladu s predpisi o DDV oproščene plačila DDV, brez pravice do odbitka DDV.

(2)Upravičenec, ki uveljavlja DDV kot upravičen strošek projekta, pod kazensko odgovornostjo poda izjavo, da v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, ne more odbijati vstopnega DDV, plačanega za nabave blaga oziroma storitev v okviru izvajanja projekta, za katerega mu je dodeljena podpora.

(3)Upravičenec v izjavi iz prejšnjega odstavka navede razlog, na podlagi katerega ne more odbijati vstopnega DDV, in sicer da se nabave blaga oziroma storitev v okviru izvajanja projekta nanašajo na eno izmed naslednjih dejavnosti:

-        opravljanje oproščene dejavnosti brez pravice do odbitka DDV;

-        opravljanje dejavnosti, v zvezi s katerimi se upravičenec ne šteje za davčnega zavezanca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja DDV.