Uredba o izvajanju intervencij v vinskem sektorju

(1)Ta uredba določa izvajanje intervencij v vinskem sektorju iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt). Strateški načrt je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027.

(2)S to uredbo se za intervencije v vinskem sektorju določajo upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, podrobnejši postopek, finančne določbe in kontrolni sistem za izvajanje:

1.Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);

2.Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);

3.Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1962 z dne 18. julija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2289 glede predstavitve vsebine strateških načrtov SKP v zvezi s standardoma DKOP 7 in 8 ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1475 glede zagotavljanja nekaterih podatkov za namene spremljanja in vrednotenja s strani držav članic (UL L št. 2024/1962 z dne 19. 7. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2289/EU);

4.Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 2024/1235 z dne 26. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);

5.Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 95), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1448 z dne 10. maja 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/127 glede izplačila predplačil v okviru šolske sheme in o popravku navedene uredbe (UL L št. 179 z dne 14. 7. 2023, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/127/EU);

6.Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/128 z dne 21. decembra 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 131), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2773 z dne 13. decembra 2023 o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede nekaterih določb za EKJS in EKSRP o revizijskih metodah, pregledu transakcij in izjavi o upravljanju (UL L št. 2023/2773 z dne 14. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/128).

Na podlagi strateškega načrta se izvajajo tri intervencije, in sicer:

-        prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov (v nadaljnjem besedilu: prestrukturiranje vinogradov),

-        promocija vina in komuniciranje v tretjih državah (v nadaljnjem besedilu: promocija v tretjih državah) in

-        informiranje o vinih Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali promocijo shem kakovosti EU (v nadaljnjem besedilu: informiranje o vinih).

(1)Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in registru kmetijskih gospodarstev.

(2)Ne glede na uredbo, ki ureja izvajanje intervencij kmetijske politike, za pridobitev sredstev iz te uredbe ni treba vložiti zbirne vloge.

(3)Upravičenec mora imeti najpozneje en dan pred oddajo vlog za podporo na podlagi te uredbe urejeno stanje v registru in v registru kmetijskih gospodarstev, če je zavezan za vpis vanj.

(4)Vinsko leto iz te uredbe je tržno leto iz točke (d) 6. člena Uredbe 1308/2013/EU Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2464 z dne 17. avgusta 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov za jajca(UL L št. 2464 z dne 8. 11. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU).

(1)Skupna višina sredstev v programskem obdobju 2024–2027 za intervencije iz te uredbe znaša 19.396.000 eurov oziroma do 4.849.000 eurov za posamezno leto in se v celoti zagotovijo iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

(2)Sredstva za intervencije iz te uredbe se v posameznem proračunskem letu izplačajo do 15. oktobra.

(3)Višina sredstev, ki je v posameznem letu na voljo za posamezno intervencijo iz te uredbe, je določena v strateškem načrtu.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se v posameznem letu višina sredstev za prestrukturiranje vinogradov določi tako, da se sredstva, ki v posameznem letu niso porabljena za podporo za promocijo v tretjih državah in za informiranje o vinih, prištejejo k sredstvom, ki so v strateškem načrtu na voljo za prestrukturiranje vinogradov.

(1)Podporo za prestrukturiranje vinogradov lahko uveljavljajo pridelovalci grozdja za pridelavo vina oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec), ki so nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in so vpisani v register, ki:

-        skupaj s površino, za katero vlagajo vlogo za podporo, obdelujejo najmanj 0,5 ha vinogradov;

-        vlagajo vlogo za podporo za prestrukturiranje strnjene površine, velike najmanj 0,1 ha, določene v skladu s prvim odstavkom 42. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU;

-        prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte v skladu s 66. členom Uredbe 1308/2013/EU, razen pri zamenjavi sort s precepljanjem, in

-        so za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe v primeru suma pojava zlate trsne rumenice v vinogradu obvestili nosilca javnih pooblastil za opravljanje fitosanitarnega pregleda v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarni preglednik), ki v skladu z uredbo, ki ureja ukrepe za zatiranje in preprečevanje zlate trsne rumenice, izda dokument o opravljenem pregledu in potrditvi pojava zlate trsne rumenice v vinogradu, ali imajo izdano odločbo fitosanitarnega inšpektorja o odreditvi ukrepov zaradi pojava zlate trsne rumenice.

(2)Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka lahko podporo za prestrukturiranje vinogradov uveljavljajo tudi pridelovalci, ki skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, obdelujejo najmanj 0,3 ha in prestrukturirajo vinograd v vinorodnem okolišu Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje, vinorodnem podokolišu Haloze ali Šmarje – Virštanj.

(3)Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka tega člena lahko podporo za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe uveljavljajo pridelovalci, ki skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, obdelujejo najmanj 0,3 ha.

(4)Če podporo za prestrukturiranje vinogradov uveljavlja pridelovalec, ki je v preteklih petih letih izkrčil del vinogradov ali vse vinograde zaradi odrejenega uničenja trt zaradi ugotovljene navzočnosti škodljivega organizma v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka tega člena ali iz prejšnjega odstavka upošteva površina vinogradov, vpisana v register pred izkrčitvijo.

(1)Pridelovalci lahko v skladu z 58. členom Uredbe 2021/2115/EU uveljavljajo podporo za prestrukturiranje vinogradov, in sicer v njenem okviru:

-        zamenjavo sort, spremembo lokacije vinogradov ali izboljšavo tehnik upravljanja vinogradov, pri čemer mora biti vinograd starejši od deset let, ali

-        zamenjavo sort s precepljanjem, če je to izvedeno v vinogradu ali njegovem delu, ki ni mlajši od pet in starejši od 20 let, na strnjeni površini iz druge alineje četrtega odstavka tega člena in s cepiči sort vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja, in izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin, ali

–     ponovno zasaditev vinogradov po izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov zaradi pojava zlate trsne rumenice, če je pridelovalec v posameznem letu izvedel zatiranje prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi in je odstranil in uničil simptomatične rastline trte v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice.

(2)Prestrukturiranje vinogradov lahko vključuje enega ali več naslednjih ukrepov, ki se upoštevajo pri izračunu vrednosti iz 8. člena te uredbe: 1. pripravo zemljišča, ki zajema takšno založno gnojenje in pripravo tal, da je zemljišče primerno za sajenje vinske trte. Šteje se, da je priprava zemljišča izvedena, če so na površini, ki se prestrukturira, posajene trsne cepljenke; 2. ureditev nasada v terasah; 3. postavitev opore, ki pomeni postavitev končne opore ter zajema vse oporne stebre in najmanj eno žico; 4. posaditev cepljenk, ki zajema posaditev vinograda s trsi z gostoto sajenja najmanj 3200 trsov/ha, pri čemer je gostota izračunana na podlagi povprečnih razdalj sajenja v vrsti in med vrstami; 5. navoz zemlje na pridelovalnem območju Kras, ki zajema navoz zemlje le na površino, kjer se izvaja prestrukturiranje vinograda; 6. postavitev opore za latnik na pridelovalnem območju Kras, ki pomeni oporo, potrebno za gojitveno obliko latnik, in zajema vse oporne stebre in prečno oporo ter najmanj eno žico; 7. napravo ozkih teras, ki pomeni napravo teras, pri katerih širina terasne ploskve ne presega 1,8 metra; 8. posaditev matičnega nasada, ki pomeni posaditev vinograda s cepljenkami kategorije bazni material, za katerega je bila vložena prijava o nameri sajenja matičnega nasada v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte; 9. posaditev cepljenk odpornih sort, ki pomeni posaditev cepljenk naslednjih sort vinske trte: Merlot Kanthus, Soreli, Fleurtai, Solaris, Muscaris, Monarch, Johanniter ali Souvignier gris.

(3)Podpora za prestrukturiranje vinogradov se pridelovalcu dodeli za delež priznanih stroškov prestrukturiranja in priznano vrednost nadomestila za izgubo dohodka v času, ko posajen vinograd še ne rodi. Stroški prestrukturiranja in vrednost nadomestila za izgubo dohodka iz tega odstavka se izračunajo v skladu s 13. členom te uredbe. Pri izračunu višine priznanih stroškov prestrukturiranja za posamezne dejansko izvedene ukrepe za prestrukturiranje vinogradov glede na nagib se upoštevajo vinogradi z vertikalno zasaditvijo, v katerih so trsi zasajeni vertikalno v smeri nagiba zemljišča ali pa so na nagibu pod 11 % zasajeni po plastnicah pravokotno na smer nagiba zemljišča. Kot površina vertikalno zasajenega vinograda se šteje tudi površina, ki je sestavni del istega vinograda in zasajena na terasah, če je manjša od 100 m 2, in vinogradi z zasaditvijo na terasah, na katerih so trsi zasajeni pravokotno na smer nagiba zemljišča, z urejenimi brežinami in obračališči, potrebnimi za obdelavo vinograda. Za vinograd z zasaditvijo na terasah se šteje tudi vinograd, zasajen s trsi po plastnicah na nagibu nad 11 %, pri čemer vrsta zasajenih trsov poteka pravokotno na smer nagiba zemljišča. Kot površina vinograda z zasaditvijo na terasah se šteje tudi površina, ki je sestavni del istega vinograda in vertikalno zasajena, če je manjša od 100 m 2.

(4)Nadomestilo za izgubo dohodka iz prejšnjega odstavka se ne dodeli za površine, na katerih:

-        se izvaja ponovna zasaditev vinogradov po izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov, ali

-        je upravičenec prejel pomoč za odpravo škode na podlagi uredbe, ki ureja ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice.

(5)Za namen prvega odstavka tega člena se starost vinograda določi na podlagi podatkov iz registra o letu sajenja posameznih trt, zasajenih v vinogradu pred izvedenim prestrukturiranjem. Če so bile posamezne trte sajene v različnih letih, se starost določi na podlagi povprečja let.

(6)Za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora imeti pridelovalec, ki vlaga vlogo iz druge alineje prvega odstavka 7. člena, na dan oddaje vloge v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene podatke, ki izkazujejo dejansko stanje v vinogradu.

(1)Pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje vinogradov, vloži vlogo za podporo v skladu z 31. členom te uredbe v naslednjih rokih: – za prestrukturiranje vinogradov iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena med 1. januarjem od 9. ure in 15. junijem do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne pred vinskim letom, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje; – za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena med 1. januarjem od 9. ure in 15. junijem do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne po letu, v katerem je bila izvedena izkrčitev vinograda.

(2)Vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradov mora vsebovati:

-        podatke o pridelovalcu (osebno ime ali firma, naslov ali sedež in KMG-MID);

-        podatke o površini, ki se prestrukturira (lokacija in velikost), in o sorti vinske trte;

-        številko dovoljenja za ponovno zasaditev vinske trte;

-        navedbo ukrepov iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki bodo izvedeni za prestrukturiranje vinograda, pri čemer je treba pri ukrepu ureditev nasada v terasah navesti tudi podatek o nameravani izdelavi ali razgradnji teras, in

-        podatek o nameravanem uveljavljanju podpore za postavitev opore iz sedmega odstavka tega člena.

(3)Sestavni del vloge iz prejšnjega odstavka so izjave pridelovalca iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in izjave:

-        o uveljavljanju izpada dohodka,

-        da dovoli pregled zasajene površine Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) in drugim nadzornim organom,

-        da je seznanjen, da mora pred prestrukturiranjem vinograda pridobiti odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če se s prestrukturiranjem vinograda izvaja zahtevna agromelioracija.

(4)Če se vloga nanaša na prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena, je sestavni del vloge tudi odločba fitosanitarnega inšpektorja o odreditvi ukrepov zaradi pojava zlate trsne rumenice ali dokument fitosanitarnega preglednika o potrditvi pojava zlate trsne rumenice v vinogradu, ki je predmet prestrukturiranja.

(5)Če se v vinogradu hkrati obnavljata ločena dela, za katera sta bili vloženi ločeni vlogi za izdajo dovoljenja za zasaditev vinske trte, se za vsak del vinograda vloži ločena vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradov.

(6)Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja le na delu vinograda, je sestavni del vloge za podporo tudi skica z grafičnim prikazom vinograda z ustrezno označeno površino, na kateri se izvaja precepljanje, in navedbo števila trsov po sortah in letu sajenja, na katerih se izvaja precepljanje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja na ločenih strnjenih površinah istega vinograda, se za vsak del vinograda vloži ločena vloga za podporo.

(7)Pridelovalec lahko uveljavlja podporo za postavitev opore skupaj s podporo za druge izvedene ukrepe iz drugega odstavka prejšnjega člena ali pa v naslednjih dveh vinskih letih po sajenju vinograda. Določba tega odstavka se ne uporablja pri zamenjavi sort s precepljanjem.

Vlada vsako leto do 20. junija predpiše vrednosti, ki se upoštevajo pri obravnavi vlog za podporo za prestrukturiranje vinogradov, za izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe, ki so vložene v istem vinskem letu, in sicer:

-        preglednico za izračun stroškov prestrukturiranja na podlagi povprečja dejanskih izračunanih stroškov, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji;

-        višino priznane vrednosti nadomestila za izgubo dohodka glede na način predelave grozdja, določeno na podlagi statističnih podatkov o pridelavi grozdja in povprečni ceni odkupljenega grozdja za predelavo (povprečje zadnjih treh let), z upoštevanjem stroškov za kmetijska zemljišča in večkratnika za vino, kot jih določa zakon, ki ureja katastrski dohodek;

-        ovrednotenje stroškov, ki prispevajo h kmetijsko-okoljsko-podnebnim ciljem iz 14. člena te uredbe.

(1)Pridelovalec, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje vinogradov, vloži v skladu z 31. členom te uredbe tudi izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje. Izjava o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje se vloži v obdobju po vložitvi vloge v letu vložitve vloge in v naslednjih dveh letih po vložitvi vloge, in sicer med 1. aprilom od 9. ure in 15. junijem do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne.

(2)Pridelovalec mora v izjavi iz prejšnjega odstavka navesti:

-        podatke o pridelovalcu (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež in KMG-MID);

-        podatke o vinogradu, ki se prestrukturira (številka GERK vinograda, prijavljenega v register kmetijskih gospodarstev, če so cepljenke že posajene);

-        podatek o prestrukturirani površini, določeni v skladu z 42. členom Delegirane uredbe 2022/126/EU, za katero se uveljavlja podpora;

-        podatek o končanem prestrukturiranju (ali je prestrukturiranje končano ali ga je začel izvajati in bo na poziv agencije položil varščino);

-        podatek o uveljavljanju podpore za postavitev opore iz sedmega odstavka 7. člena te uredbe in

-        podatek o morebitnem prejemu sredstev Republike Slovenije ali EU za prestrukturiranje vinograda.

(3)Upravičenec, ki je fizična oseba, za namen določitve višine podpore, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za oproščeno plačila dohodnine, k izjavi iz prvega odstavka tega člena priloži kopije računov za upravičene stroške za obdobje od pregleda na kraju samem iz 11. člena te uredbe do zaključka prestrukturiranja, ki se glasijo na upravičenca, in dokazil o plačilu računov, pri čemer se za določitev višine podpore za namen oprostitve plačila dohodnine upoštevajo vrednosti dokazil brez davka na dodano vrednost.

(4)Če so ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje cepljenke v vinogradu posajene, mora pridelovalec podatke o dejanskem stanju vinograda prijaviti v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(5)Če prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje še ni končano, pridelovalec zanj prejme podporo za prestrukturiranje v obliki predplačila, prestrukturiranje pa mora končati do izteka veljavnosti dovoljenja za zasaditev vinske trte. V tem primeru mora v 30 dneh po koncu prestrukturiranja agenciji znova predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prvega odstavka tega člena.

(6)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko postavitev opore izvede še v naslednjih dveh vinskih letih po sajenju vinograda.

(7)Če pridelovalec v vlogi za podporo za prestrukturiranje navede, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v naslednjih dveh vinskih letih po sajenju vinograda, mora do 31. julija v vinskem letu postavitve opore agenciji znova predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prvega odstavka tega člena.

(8)Če je prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje končano, razen v delu, ki se nanaša na postavitev opore, in pridelovalec izjavi, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal kot predplačilo skupaj s podporo za že izvedene ukrepe, za ta del podpore prejme predplačilo v višini 80 % podpore, ki ustreza postavitvi opore, in položi varščino v višini zneska predplačila.

(9)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru opore za latnik predplačilo v višini 80 % podpore izplača le za del, ki ustreza dodatku za oporo za latnik, če je osnovna opora že postavljena.

(10)Agencija pred odločitvijo o vlogah za podporo za prestrukturiranje za prejete izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz tega člena k pologu varščine pozove vse pridelovalce, ki ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje prestrukturiranja še niso končali. V pozivu določi znesek in rok za plačilo varščine, ki je pogoj za dodelitev podpore za prestrukturiranje v obliki predplačila. V teh primerih agencija dodeli podporo v skladu s 15.a členom Delegirane uredbe 2022/127/EU in v skladu s poglavjem V Izvedbene uredbe 2022/128/EU, pridelovalec pa položi varščino v višini 80 % podpore z veljavnostjo najmanj tri mesece po izteku roka za izvedbo prestrukturiranja iz 10. člena te uredbe.

(11)Varščina iz drugega, osmega in desetega odstavka tega člena za zagotovitev izvedbe prestrukturiranja se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje in po končanem prestrukturiranju, kar ugotovi agencija s pregledom na kraju samem iz 12. člena te uredbe. Pri vračilu varščine se upoštevajo določbe 45. člena te uredbe. Del varščine, ki se nanaša na neizvedeni ukrep oziroma površino, agencija zaseže.

(12)Če pridelovalec prestrukturira vinograd s cepljenkami kategorije bazni material, agencija preveri, ali je pridelovalec vložil prijavo za sprejem matičnega nasada v postopek uradne potrditve v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte.

(13)Če se po vložitvi vloge za podporo za prestrukturiranje spremenijo dejavnosti, ki jih namerava pridelovalec izvesti s prestrukturiranjem in se nanašajo na lokacijo, ureditev nasada (terasa ali vertikala) ali sorto vinske trte, mora pridelovalec o spremembi obvestiti agencijo do oddaje izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje. O ustreznosti spremembe odloči agencija z odločbo o vlogi iz 15. člena te uredbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se za obvestilo pridelovalca o spremembi lokacije šteje podatek, ki ga agencija pridobi iz registra kmetijskih gospodarstev.

Prestrukturiranje mora biti končano najpozneje do konca drugega vinskega leta po vložitvi izjave iz prvega odstavka prejšnjega člena, cepljenke pa morajo biti posajene do izteka veljavnosti dovoljenja za zasaditev vinske trte.

(1)Pregled na kraju samem pred izvedenim prestrukturiranjem opravi agencija v skladu z 38. členom te uredbe na podlagi vloge za podporo za prestrukturiranje iz 7. člena te uredbe najpozneje do 1. oktobra v letu vložitve. Pregled se izvede v vinogradu ali delu vinograda, ki ga namerava pridelovalec izkrčiti na podlagi dovoljenja za ponovno zasaditev, izdanega v skladu s predpisom o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte. Za izključitev običajne obnove vinograda iz točke (iv) pod (a) prvega odstavka 58. člena Uredbe 2021/2115/EU agencija ob pregledu določi tudi povprečne sadilne razdalje.

(2)Pridelovalec, ki uveljavlja podporo za prestrukturiranje vinograda, izkrči vinograd po izvedenem pregledu iz prejšnjega odstavka. Če je vinograd izkrčen pred pregledom, pridelovalec ni upravičen do podpore za prestrukturiranje vinograda.

(3)Če izkrčitev ni v celoti izvedena na lokaciji, kjer je bila opravljena izmera površine iz prvega odstavka tega člena, se vrednost izpada dohodka prizna le za tisti del izkrčene površine, na katerem je bila opravljena izmera.

(4)Določbe tega člena se ne uporabljajo za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe. V teh primerih se izvedena izkrčitev preveri na podlagi podatkov o vinogradu iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1)Agencija po prejemu izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe opravi pregled na kraju samem v skladu z 38. členom te uredbe, pri katerem v skladu s prvim odstavkom 42. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU ugotovi prestrukturirano površino in preveri, ali je bilo prestrukturiranje izvedeno v skladu z izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.

(2)V primeru iz petega odstavka 9. člena te uredbe agencija opravi pregled šele po prejetju ponovne izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje, iz katere izhaja, da je prestrukturiranje končano.

(3)Pri zamenjavi sort s precepljanjem je sestavni del pregleda na kraju samem tudi preveritev etikete in rastlinskega potnega lista za kupljene cepiče, oziroma, če se uporabijo lastni cepiči, zapisnika o pregledu vinograda, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte in zdravstveno varstvo rastlin, opravi:

-        organ za potrjevanje, ki ima javno pooblastilo za vodenje postopka uradne potrditve materiala za vegetativno razmnoževanje trte na podlagi zakona, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (za certificirane cepiče), ali

-        inšpektor, ki je v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, pristojen za uradne preglede standardnega materiala trte (za standardne cepiče).

(4)Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material je sestavni del pregleda na kraju samem tudi preveritev etikete za bazni material, izdane v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte.

(5)Pri prestrukturiranju vinograda, ki vključuje le zamenjavo sort, je sestavni del pregleda na kraju samem tudi preveritev etikete in rastlinskega potnega lista, izdanih za kupljene cepljenke v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte in zdravstveno varstvo rastlin, oziroma če se uporabijo lastne cepljenke, zapisnik o pregledu cepljenk, ki ga v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte, opravi organ za potrjevanje ali inšpektor iz tretjega odstavka tega člena.

(6)Če pridelovalec nima dokazil iz tretjega in petega odstavka tega člena, ni upravičen do podpore za prestrukturiranje vinograda.

(7)Če pridelovalec nima dokazil iz četrtega odstavka tega člena, se mu dodatni stroški za sajenje matičnega nasada ne priznajo.

(8)Če izkrčitev vinograda iz prejšnjega člena ni izvedena na lokaciji, kjer je opravljena zasaditev po izvedenem prestrukturiranju, agencija ob pregledu po izvedenem prestrukturiranju iz tega člena preveri, ali je bil vinograd izkrčen.

(9)V primerih iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe agencija opravi pregled, pri katerem preveri, ali je bil vinograd izkrčen, po prijavi izkrčitve v register kmetijskih gospodarstev oziroma najpozneje v treh letih po izplačilu podpore.

(10)Če se prestrukturiranje nanaša na tretjo alinejo prvega odstavka 6. člena te uredbe, agencija ob pregledu po izvedenem prestrukturiranju preveri, da je bil vinograd, v katerem je bil potrjen pojav zlate trsne rumenice, res izkrčen.

(1)Priznani stroški prestrukturiranja se določijo kot vsota priznanih stroškov prestrukturiranja za površino, določeno v zapisniku agencije o pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena, in nadomestila za izgubo dohodka za površino, določeno v zapisniku agencije o pregledu na kraju samem iz 11. člena te uredbe.

(2)Višina priznanih stroškov prestrukturiranja iz prejšnjega odstavka se določi kot višina stroškov na hektar prestrukturiranega vinograda, z upoštevanjem preglednice za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alineje 8. člena te uredbe in nagiba površine, ki je predmet prestrukturiranja, dobljenega na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa pred izvedenim prestrukturiranjem. Izračuna se kot seštevek vrednosti iz navedene preglednice, dobljenih na podlagi podatkov o dejansko izvedenih ukrepih iz zapisnika v skladu s 15. členom te uredbe.

(3)Če pridelovalec namesto nadomestila za izgubo dohodka uveljavlja sočasni obstoj novih in starih vinskih trt iz točke (a) prvega odstavka 59. člena Uredbe 2021/2115/EU, mora stare vinske trte izkrčiti najpozneje v treh letih od dneva zasaditve novih vinskih trt.

(4)Nadomestilo za izgubo dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prvega odstavka tega člena se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi oziroma v dveh letih po precepljanju in z upoštevanjem načina predelave grozdja (lastna predelava ali prodaja za nadaljnjo predelavo). Izračuna se kot zmnožek priznane vrednosti nadomestila za izgubo dohodka iz druge alineje 8. člena te uredbe in površine, za katero se uveljavlja izguba dohodka.

(5)Vrednost nadomestila za izgubo dohodka, ko vinograd ne rodi, se pridelovalcu prizna, če je zadnja tri leta pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje v register redno prijavljal letni pridelek grozdja.

(6)Način predelave grozdja se za posameznega pridelovalca določi glede na v register prijavljen pridelek zadnjega letnika pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje, in sicer šteje kot:

-        lastna predelava, če je pridelovalec predelal v vino najmanj 50 % količine pridelanega grozdja, in

-        prodaja za nadaljnjo predelavo, če je pridelovalec najmanj 50 % količine pridelanega grozdja prodal za nadaljnjo predelavo.

(7)Površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti nadomestila za izgubo dohodka, je enaka:

-        površini dejansko izkrčenega vinograda, ugotovljeni ob pregledu na kraju samem iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, za katero je bilo izdano dovoljenje za zasaditev iz tretje alineje prvega odstavka 5. člena te uredbe, ali

-        na novo zasajeni površini, upravičeni do podpore, če je ta manjša od površine izkrčenega vinograda.

(8)Pri zamenjavi sort s precepljanjem je površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti nadomestila za izgubo dohodka, enaka površini, na kateri se izvaja precepljanje.

(1)Za izpolnitev ciljev iz četrtega odstavka 60. člena Uredbe 2021/2115/EU štejejo naslednji ukrepi:

-        zasaditev s sortami s seznama, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe, ki so bolj prilagojene podnebnim spremembam oziroma odpornejše na bolezni in škodljivce ter zmanjšujejo tveganja in vplive zaradi uporabe pesticidov (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte),

-        zasaditev vinograda v terasah, ki povečujejo odpornost za tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, kot je erozija tal.

(2)Za odhodke, nastale zaradi izvedbe ukrepov iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo vrednosti, predpisane na podlagi 8. člena te uredbe, in sicer:

-        strošek posaditve cepljenk odpornih sort,

-        razlika med stroškom priprave zemljišča vinograda na terasah in vinograda z vertikalno zasaditvijo pri enakem nagibu.

(1)Agencija upravičencem dodeli podporo za prestrukturiranje na podlagi prejetih izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe. Agencija vsako leto odloči o vlogah za podporo za prestrukturiranje na podlagi prejetih izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe tako, da določi dokončno višino podpor glede na skupno višino sredstev za ta ukrep, priznane celotne stroške prestrukturiranja iz 13. člena te uredbe in dovoljeni delež sofinanciranja v skladu s prvim odstavkom 59. člena Uredbe 2021/2115/EU.

(2)Podpora za prestrukturiranje vinograda se izplača za dejansko izvedene ukrepe prestrukturiranja na površini, ki jo agencija ugotovi ob pregledu na kraju samem iz 12. člena te uredbe. Če je prestrukturirana površina večja od površine iz izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje, se podpora dodeli le za površino, navedeno v izjavi.

(3)Za prestrukturiranje vinogradov na zemljišču z nagibom nad 40 % se delež sofinanciranja poveča za 10 %, pri čemer se upoštevajo omejitve iz prvega odstavka 59. člena Uredbe 2021/2115/EU.

(4)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se, če je glede na razpoložljiva sredstva dokončna višina podpor v posameznem letu nižja od 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, dokončna višina podpore določi kot 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja. V tem primeru se izplačilo podpore vsakemu upravičencu izvede sorazmerno v dveh delih: prvi del do skupne višine sredstev, namenjenih za ta ukrep v tekočem letu, do 15. oktobra, preostanek pa iz sredstev, namenjenih za ta ukrep v naslednjem letu, pri čemer se za ta sredstva zniža skupna višina sredstev za ta ukrep v naslednjem letu.

(5)Ne glede na določbo trinajstega odstavka 9. člena te uredbe je brez predhodne odobritve agencije dovoljena sprememba sorte vinske trte, če se vinograd zasadi s sorto, ki je v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije, in se s prestrukturiranjem izvaja sprememba lokacije vinograda ali izboljšava tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

(6)Če je prestrukturiranje vinograda končano, vendar niso izvedeni vsi ukrepi, navedeni v vlogi za podporo za prestrukturiranje, agencija pri odločanju o podpori upošteva stroške dejansko izvedenih ukrepov v skladu s 13. členom te uredbe, določene za vinsko leto vložitve vloge za podporo.

(7)Če v skladu s tem členom določena skupna višina podpor za prestrukturiranje vinogradov iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe presega najvišji dovoljeni znesek podpore iz prvega odstavka 41. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU, se podpora, dodeljena upravičencem za ta namen, sorazmerno zniža glede na najvišji dovoljeni znesek podpore.

(8)Agencija o vlogah za prejete izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe odloči najpozneje do 30. septembra v letu prejetja izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.

Agencija grafične podatke o ugotovljeni prestrukturirani površini iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu, v elektronski obliki pošlje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, do 31. januarja leta po letu, v katerem so bile te prestrukturirane površine ugotovljene.

(1)Za uveljavljanje podpore za promocijo v tretjih državah ali za informiranje o vinih v skladu z 58. členom Uredbe 2021/2115/EU zainteresirani vlagatelji iz 20. in 24. člena te uredbe vložijo vloge za odobritev programov.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        podatke o vlagatelju (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež in KMG-MID, če je vlagatelj zavezan za vpis v register kmetijskih gospodarstev);

-        cilje, ciljno skupino in glavna sporočila programa;

-        podrobni opis posameznih dejavnosti iz 21. ali 25. člena te uredbe, vključno s predvidenim časom izvedbe posameznih dejavnosti;

-        predvideni učinek programa.

(3)Sestavni del vloge so tudi izjave vlagatelja iz Priloge 1 te uredbe in izjave:

-        da se dejavnosti, ki so predmet programa, nanašajo le na upravičene dejavnosti v skladu s to uredbo, Uredbo 2021/2115/EU in Delegirano uredbo 2022/126/EU;

-        da bo zagotovil zadostna finančna sredstva za izvedbo dejavnosti, predvidenih v vlogi, in bo prispeval finančna sredstva za lastno udeležbo v financiranju izvedbe dejavnosti;

-        da bodo dejavnosti izvedene v skladu z zakonodajo države, na katero se nanašajo, in

-        da bo za program, za katerega je prejel podporo, vso dokumentacijo iz 28. člena te uredbe hranil še najmanj pet let po izplačilu zadnjega zneska iz odločbe o odobritvi programa.

(1)Agencija prispele vloge za odobritev programov iz prejšnjega člena pregleda in ob upoštevanju meril za izbiro programov iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, odobri tiste programe, ki na podlagi meril dosežejo vsaj 30 točk in za katere upravičeni stroški znašajo najmanj 5.000 eurov.

(2)Če vsota upravičenih stroškov ustreznih programov presega razpoložljiva sredstva za posamezno intervencijo, agencija odobri programe z doseženim večjim številom točk na podlagi meril za izbiro do porabe razpoložljivih sredstev.

(3)Če se dejavnosti iz odobrenega programa spremenijo, mora upravičenec o tem obvestiti agencijo pred vložitvijo vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti. Sprememba dejavnosti ne sme vplivati na skupno število dodeljenih točk na podlagi meril za izbiro in na višino sredstev, dodeljenih z navedeno odločbo. O ustreznosti spremembe programa odloči agencija.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek odobritev agencije ni potrebna za manjše spremembe dejavnosti, če upravičenec obvestilo o spremembi predloži v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer za:

-        finančni transfer med posameznimi dejavnostmi iz 21. ali 25. člena te uredbe, ki ne presega 20 % prvotno odobrenih zneskov za vsako dejavnost, če skupni znesek iz odobrenega programa ni presežen;

-        spremembo lokacije dejavnosti, če je primerljiva z odobreno in se izvaja na istem trgu;

-        spremembe prostora, stojnice, udeležencev, reklamnega gradiva, medijev in drugih vsebin, ki se štejejo za upravičene stroške iz Priloge 4 in Priloge 5, ki sta sestavni del te uredbe, če te ne vplivajo na skupni znesek in splošne cilje odobrenega programa.

(1)Upravičeni stroški za izvedene dejavnosti iz 21. člena te uredbe so navedeni v Prilogi 4 te uredbe, upravičeni stroški za dejavnosti iz 25. člena te uredbe pa so navedeni v Prilogi 5 te uredbe. Upravičeni so stroški v zvezi z zasnovo, izvedbo in objavo posamezne dejavnosti.

(2)Upravičeni stroški so stroški, ki se nanašajo na dejavnosti iz programa, izvedene v obdobju iz 22. ali 26. člena te uredbe, in ki so dejansko nastali v tem obdobju. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek so upravičeni stroški tudi stroški, ki so sicer nastali pred obdobjem, na katero se nanaša program, vendar po predložitvi programa in le, če upravičenec vnaprej plača del stroškov ali celotne stroške za dejavnosti iz 3. točke Priloge 4 te uredbe in iz 3. točke Priloge 5 te uredbe, ki bodo izvedene v obdobju, na katero se nanaša program.

(4)Če upravičenci iz 20. ali 24. člena te uredbe sodelujejo na istem dogodku, se lahko eden ali več istih stroškov iz 3. točke pod a), b), c), d) in e) Priloge 4 te uredbe in iz 3. točke pod b), c), č), d) in e) Priloge 5 te uredbe nanašajo na več upravičencev, pri čemer lahko:

-        en upravičenec zahteva plačilo pomoči za celotni skupni strošek ali

-        vsak upravičenec zahteva plačilo pomoči za svoj del stroškov.

(5)Če upravičenec, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek iz prejšnjega odstavka, izda račune posameznim upravičencem za plačilo njihovega dela stroška, lahko vsak upravičenec vloži zahtevek le za svoj del stroškov, vsota teh stroškov iz njihovih vlog za podporo pa ne sme presegati zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek. Če ga presega, se upravičeni strošek vsakemu upravičencu sorazmerno zniža, tako da skupna vsota tako znižanih stroškov ne presega zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek.

(1)Upravičenci do podpore za promocijo v tretjih državah so:

-        pridelovalci, vpisani v register, ki letno pridelajo najmanj 20.000 litrov vina, pri pridelovalcih, ki pridelujejo vino iz ekološko pridelanega grozdja, pa mora letna pridelava znašati najmanj 10.000 litrov;

-        združenja najmanj dveh pridelovalcev, vpisanih v register, s skupno letno pridelavo najmanj 75.000 litrov vina;

–     gospodarska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki ni vpisana v register kot pridelovalec;

-        organizacije proizvajalcev vina, združenja organizacij proizvajalcev vina ali medpanožne organizacije, ustanovljene v skladu z Uredbo 1308/2013/EU, ali

-        poklicne vinogradniško-vinarske organizacije.

(2)Poklicna vinogradniško-vinarska organizacija iz prejšnjega odstavka je gospodarsko interesno združenje ali zbornica, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske zbornice, ali zadružna zveza, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, njeni člani pa so pridelovalci ali združenja iz prejšnjega odstavka.

(3)Poklicna vinogradniško-vinarska organizacija iz prvega odstavka tega člena mora delovati že vsaj dve leti pred oddajo programa. Ne glede na prejšnji stavek mora zadružna zveza delovati že vsaj pet let pred oddajo programa.

(4)Gospodarska družba iz prvega odstavka tega člena mora imeti člane, ki so pridelovalci ali združenja iz prvega odstavka tega člena, in biti sestavljena iz najmanj štirih gospodarskih družb oziroma zadrug, ki skupaj letno pridelajo in stekleničijo najmanj pet milijonov litrov vina.

(5)Če program, ki se nanaša na določeno tretjo državo, odda združenje pridelovalcev, pri čemer je eden od ustanoviteljev pridelovalec vina, ki v istem letu odda program za isto tretjo državo, se ta pridelovalec in njegova količina vina ne upoštevata pri pogojih upravičenosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

(1)Podpora za promocijo v tretjih državah se uvede za naslednje dejavnosti:

-        objavo oglasov v medijih (tiskani, televizijski, radijski, spletni);

-        izdelavo reklamnega gradiva za prodor na trge tretjih držav;

-        udeležbo na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih;

-        izdelavo raziskav trga tretjih držav;

-        organizacijo seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in potrošnike tretjih držav.

(2)Promocija v tretjih državah se mora nanašati na vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, na prikaz značilnosti vinorodnih območij in sort grozdja ter povezave tega vina s kulinariko, vinsko arhitekturo ali vinskim turizmom. Oznaka porekla vina, ki obsega vsaj geografsko označbo v skladu s pravilnikom, ki ureja seznam geografskih označb, mora biti uporabljena v okviru promocijskih dejavnosti ter navedena v vseh oglasih in reklamnem gradivu, ki se uveljavljajo kot upravičeni strošek. Promocijsko gradivo mora biti v enem od jezikov države, v kateri se izvaja promocija oziroma katere udeležencem je ta namenjena, ali pa v enem od uradnih jezikov EU.

(1)Upravičenci iz 20. člena te uredbe za uveljavljanje podpore za promocijo v tretjih državah vložijo vloge za odobritev programov najpozneje do 1. marca do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne v letu začetka izvajanja programa v skladu z 31. členom te uredbe. Programi se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v obdobju med 1. majem leta vložitve vloge iz tega odstavka in med 30. aprilom naslednjega leta.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov iz drugega odstavka 17. člena te uredbe vsebovati tudi:

-        državo, na katero se nanaša program;

-        analizo rezultatov dosedanje promocije (vključno z referencami dosedanje promocije) in pričakovano prodajo;

-        opis stanja in povpraševanja po vinih na posameznem tretjem trgu.

(3)Agencija v posameznem letu odobri največ pet programov istega upravičenca za promocijo v tretjih državah, pri čemer imajo prednost programi z višjimi upravičenimi stroški.

(4)O ustreznosti programa in višini sredstev za odobreni program odloči agencija najpozneje do 30. aprila v letu vložitve programa.

(5)Upravičenec lahko prejme podporo za promocijo v tretjih državah največ za obdobje petih let za isti trg tretje države, razen za dejavnosti promocije in komuniciranja za konsolidacijo možnosti prodaje, kjer se upošteva določba drugega pododstavka prvega odstavka 58. člena Uredbe 2021/2115/EU.

(6)Za potrebe prejšnjega odstavka glede promocije v tretjih državah se za nov trg tretje države šteje druga regija v isti tretji državi ali pa druga ciljna skupina na istem trgu.

(1)Upravičenec uveljavlja podporo za promocijo v tretjih državah na podlagi vlog za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa, ki jih v skladu z 31. členom te uredbe vloži na agencijo v naslednjih rokih:

-        do 30. novembra najpozneje do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne za dejavnosti, izvedene med 1. majem in 31. oktobrom tekočega leta, in

-        do 30. maja najpozneje do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne za dejavnosti, izvedene med 1. novembrom prejšnjega leta in 30. aprilom tekočega leta.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        podatke o vlagatelju (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež in KMG-MID, če je vlagatelj zavezan za vpis v register kmetijskih gospodarstev);

-        številko odločbe o ustreznosti odobrenega programa iz četrtega odstavka prejšnjega člena;

-        višino zahtevane podpore po posameznih izvedenih dejavnostih za promocijo vina v obdobju, na katero se nanaša vloga;

-        poročilo in dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v vlogi, vključno s specifikacijo računov in drugih stroškov po posameznih izvedenih dejavnostih;

-        račune za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša vloga;

-        dokazila o plačilu računov (položnica, blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, bančni izpisek o prometu na računu, iz katerega je razvidno izvršeno plačilo, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba).

(3)Če je dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti iz četrte alineje prejšnjega odstavka fotografija, mora biti ta geografsko označena.

(4)Višina podpore iz prvega odstavka tega člena znaša 50 % upravičenih stroškov.

(5)Agencija o vlogah za podporo za promocijo v tretjih državah vsako leto odloči najpozneje do 30. septembra.

(1)Upravičenci do podpore za informiranje o vinih so:

-        združenja najmanj dveh pridelovalcev, vpisanih v register;

-        organizacije proizvajalcev vina, združenja organizacij proizvajalcev vina ali medpanožne organizacije, ustanovljene v skladu z Uredbo 1308/2013/EU;

-        poklicne vinogradniško-vinarske organizacije iz drugega odstavka 20. člena te uredbe in

-        osebe javnega prava, ustanovljene v skladu z zakonom, ki ureja kmetijsko-gozdarsko zbornico, katere člani so pridelovalci.

(2)Upravičenec iz tega člena mora imeti med svojimi člani pridelovalce, ki pridelujejo vino na območju vsaj treh vinorodnih okolišev v Republiki Sloveniji, ali obdelujejo skupaj vsaj 100 ha vinogradov.

(1)Podpora za informiranje o vinih se uvede za naslednje dejavnosti:

-        informacijske kampanje (objava oglasov in člankov v medijih, izdelava informacijskega gradiva);

-        organizacijo informiranja potrošnikov v okviru prireditev, sejmov in razstav, ki so državnega pomena ali pomembni na ravni EU.

(2)Informiranje o vinih mora temeljiti na dejanski kakovosti in lastnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki ni usmerjeno k določeni blagovni znamki in ne spodbuja uživanja vina. Dejavnosti informiranja o vinih morajo biti izvedene v enem od jezikov države članice, v kateri se izvajajo, ali pa v enem od uradnih jezikov EU.

(3)Dejavnosti informiranja iz prvega odstavka tega člena morajo vsebovati informacije o:

-        spodbujanju odgovornega uživanja vina;

-        promociji shem kakovosti EU, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe, ali

-        kombinaciji dejavnosti iz prve in druge alineje tega odstavka.

(1)Upravičenci iz 24. člena te uredbe za uveljavljanje podpore za informiranje o vinih vložijo vloge za odobritev programov vsako leto najpozneje do 1. aprila do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne v skladu z 31. členom te uredbe. Programi se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v največ enem koledarskem letu in se začnejo izvajati vsaj dva meseca po vložitvi vloge za odobritev programov.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov iz drugega odstavka 17. člena te uredbe vsebovati tudi:

-        državo ali države, na katero ali katere se nanaša program;

-        reference dosedanjih dejavnosti, povezanih z informiranjem o vinih;

-        opis stanja v posamezni državi z vidika informiranosti potrošnika o vinih.

(3)O ustreznosti programa in predvideni višini sredstev za odobreni program odloči agencija.

(4)Če dejavnosti informiranja o vinih vsebujejo tudi informacije v zvezi z učinki uživanja vina na zdravje in vedenje, se agencija o ustreznosti teh informacij pred odločitvijo o ustreznosti programa ali podpori posvetuje z ministrstvom, pristojnim za zdravje.

(5)Promocijsko gradivo za splošno promocijo in pospeševanje oznak kakovosti mora biti opremljeno z emblemom EU in vsebovati izjavo: »Financirala Evropska unija«. Emblem in izjava morata biti prikazana v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7), zadnjič spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/255 z dne 13. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str. 15).

(1)Upravičenec uveljavlja podporo za informiranje o vinih na podlagi vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz odobrenih programov iz prejšnjega člena, ki jo vloži v skladu z 31. členom te uredbe do 30. novembra najpozneje do 15. ure oziroma, če je na ta datum nedelovni dan, do 15. ure naslednjega delovnega dne.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        podatke o vlagatelju (firma, sedež);

-        številko odločbe o ustreznosti odobrenega programa iz prejšnjega člena;

-        višino zahtevane podpore po posameznih izvedenih dejavnostih;

-        poročilo in dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v vlogi, vključno s specifikacijo računov in drugih stroškov po posameznih izvedenih dejavnostih;

-        račune za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša vloga;

-        dokazila o plačilu računov (položnica, blagajniški prejemek, potrdilo banke o plačilu, bančni izpisek o prometu na računu, iz katerega je razvidno izvršeno plačilo, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba).

(3)Če je dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti iz četrte alineje prejšnjega odstavka fotografija, mora biti ta geografsko označena.

(4)Višina podpore iz prvega odstavka tega člena znaša 50 % upravičenih stroškov.

(5)Agencija o vlogah za podporo za informiranje o vinih, vloženih do 30. novembra, odloči najpozneje do 31. marca naslednjega leta.

Upravičenci, ki pridobijo sredstva za promocijo v tretjih državah ali za informiranje o vinih, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačilo sredstev, in dokumentacijo, ki izkazuje nastanek, naravo, obseg oziroma izvedbo poslovnega dogodka, hraniti še najmanj pet let od datuma izplačila zadnjega zneska iz odločbe o odobritvi programa.

(1)Če so računi za upravičene stroške za dejavnosti promocije v tretjih državah ali informiranja o vinih izdani v tuji valuti, je treba zneske preračunati v euro v skladu z 31. členom Delegirane uredbe 2022/127/EU.

(2)Če na računu ni naveden zaračunan prometni davek (na primer davek na dodano vrednost), ni navedeno, da je dobavitelj izvzet iz obveznosti obračunavanja tega davka, ali ni navedeno, da je dobava oproščena tega davka, se strošek ne odobri.

(3)Če je račun izdan v tujem jeziku, je obvezna priloga tudi prevod računa, razen za račune, izdane v angleškem, nemškem, francoskem, hrvaškem in srbskem (latinica) jeziku.

(4)Upravičeni stroški za dejavnosti promocije v tretjih državah ali za informiranje o vinih, za katere je kot dokazilo treba priložiti račune, se v primeru, da je račun plačan z gotovino, priznajo le, če je tako plačilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(5)Če se račun nanaša na stroške dejavnosti promocije v tretjih državah ali za informiranje o vinih in je te dejavnosti za izvajalca opravil podizvajalec, je obvezna priloga tudi račun podizvajalca, ki je dejansko izvedel dejavnost. Strošek posredovanja izvajalca se v teh primerih prizna največ do višine 10 % upravičenega stroška dejavnosti.

(6)Iz računov izvajalcev in podizvajalcev morajo biti razvidne posamezne dejavnosti in njihov stroškovnik oziroma sestavine upravičenih stroškov. Če se račun nanaša tudi na stroške, ki niso upravičeni za dejavnosti promocije v tretjih državah ali za informiranje o vinih, mora upravičenec te postavke na računu označiti.

(7)Če se račun nanaša na stroške, ki so nastali z izvedbo posameznih dejavnosti promocije v tretjih državah ali za informiranje o vinih, vendar so na istem dogodku potekale tudi dejavnosti, ki do podpore niso upravičene, se strošek prizna le do višine, ki je sorazmeren deležu izvajanja dejavnosti promocije v tretjih državah ali informiranja o vinih. Delež upravičenega stroška se določi na podlagi dokazil, ki jih predloži upravičenec.

(8)Vlogi za dodelitev podpore iz drugega odstavka 23. člena in drugega odstavka 27. člena te uredbe ni treba prilagati računov in dokazil o plačilu, ki se nanašajo na stroške iz 7. točke Priloge 4 te uredbe, upravičenec pa jih mora hraniti v skladu s prejšnjim členom in na zahtevo agencije predložiti v postopku nadzora iz V. poglavja te uredbe.

(9)Vlagatelj, ki je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in vodi poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi za davčne namene, za vse poslovne dogodke v zvezi z izvedbo dejavnosti, ki so predmet podpore, od vložitve vloge za izvajanje točke (i) pod (b) drugega odstavka 123. člena Uredbe 2021/2115/EU vodi ločeno računovodstvo v skladu z računovodskimi standardi, na primer ločeno stroškovno mesto ali ločene ustrezne računovodske konte.

Zaradi kontrole upravičenosti izplačil za dejavnosti, za katere se kot upravičeni stroški priznajo tudi stroški dela, agencija v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, od davčnega organa pridobi podatke o dohodkih iz delovnega razmerja iz individualnega obračuna davčnega odtegljaja (iREK) za zaposlenega, za katerega se ti stroški uveljavljajo.

(1)Vloge in izjave o uveljavljanju podpor iz te uredbe se vložijo v elektronski obliki pri agenciji.

(2)Vlogo in izjavo upravičenec ali njegov pooblaščenec izpolni elektronsko in ju vloži v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog in izjav agencija vzpostavi vstopno spletno mesto, na katerem se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, potrebnih za izpolnitev vlog in izjav, izvede elektronski vnos, vlogo in izjavo podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom in ju vloži v informacijski sistem agencije, ki ga obvesti o uspešni vložitvi vloge. Če jo vlaga pooblaščenec za elektronsko vložitev, se mora pred elektronsko vložitvijo vloge in izjave registrirati pri agenciji. Pooblaščenec za elektronsko vložitev pri vnosu vloge in izjave izpolni tudi izjavo o obstoju in sprejemu pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. S podpisom vloge in izjave upravičenec ali njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa podatkov.

Upravičenci lahko samo enkrat pridobijo sredstva za isti strošek. Do sredstev ni upravičen tisti, ki je za stroške, ki jih navaja v vlogi za pridobitev podpore iz te uredbe, že prejel sredstva Republike Slovenije ali EU.

(1)Če je v letu pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje pridelovalec utrpel škodo zaradi naravne nesreče, ki je vplivala na količino pridelka grozdja, se za način predelave grozdja iz šestega odstavka 13. člena te uredbe upošteva v register prijavljeni pridelek letnika pred nastalo škodo.

(2)Pri ugotavljanju količine vina iz 20. člena te uredbe se upošteva povprečje v register prijavljene količine vina zadnjih treh letnikov pred oddajo predloga programa promocije. Če je upravičenec kupil vino od drugega upravičenca, se ta količina upošteva le pri kupcu. Pri ugotavljanju količine vina se upošteva le vino slovenskega izvora.

(3)Za določitev povprečne letne v register prijavljene količine vina iz 20. člena te uredbe se ne upošteva leto, v katerem je pridelovalec utrpel škodo zaradi naravne nesreče, če je ta vplivala na količino pridelka grozdja in vina. Pridelovalec, ki je utrpel škodo zaradi naravne nesreče, mora ob oddaji programa promocije priložiti oceno škode pristojne komisije Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali uradni dokument zavarovalnice, iz katerega je razvidna ocena škode.

(4)Če je bil pridelovalec vpisan v register manj kot tri leta pred uveljavljanjem podpor iz te uredbe, vendar ima prijavljen pridelek v letu pred uveljavljanjem podpore, se za določitev količine povprečne letne v register prijavljene količine vina iz 20. člena ter vrednosti nadomestila za izgubo dohodka iz 13. člena te uredbe upošteva le povprečje letnikov, ko je pridelovalec vpisan v register.

O višji sili ali izjemnih okoliščinah v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba agencijo pisno obvestiti in predložiti ustrezna dokazila v 15 dneh od dneva, ko upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to lahko stori.

(1)Izpolnjevanje obveznosti intervencij iz te uredbe preverja agencija v skladu z Uredbo 2021/2116/EU, Uredbo 2021/2115/EU in zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2)Agencija vzpostavi kontrolni sistem, ki je sestavljen iz upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, s katerim je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev glede vlog ter izpolnjevanje obveznosti iz odločbe.

(3)Za preverjanje ustreznosti izvedenih pregledov na kraju samem agencija opravlja tudi nadzorstvene preglede. Z nadzorstvenim pregledom se pri posameznih upravičencih, pri katerih je bil v tekočem letu izveden pregled na kraju samem, delno ali v celoti ponovijo že opravljeni pregledi na kraju samem ali pa se nadzorstveni pregled izvede hkrati s pregledom na kraju samem.

(4)Upravni pregledi in pregledi na kraju samem se v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU opravljajo tako, da:

-        zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje pravilnosti in popolnosti vseh podatkov in informacij, ki jih je upravičenec navedel v vlogi;

-        zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi z vloženimi vlogami ter,

-        se upoštevajo prijave in predlogi drugih organov, organizacij, služb in posameznikov o domnevnem neizpolnjevanju določenega pogoja upravičenosti ali obveznosti pri upravičencu, na katerega se nanaša prijava ali predlog.

(5)Pri odločanju o upravičenosti vloge in o uporabi upravnih sankcij, določenih v tej uredbi ali drugih predpisih, se uporabijo tudi ugotovitve iz pravnomočne prekrškovne odločbe drugega pristojnega organa, dokončnega poročila ali končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ali drugega dokumenta, ki ga agencija pridobi v postopku odločanja o upravičenosti vloge in o uporabi upravnih sankcij.

(6)Pri upravnem pregledu in pregledu na kraju samem se pri pregledu izpolnjevanja zahtev iz posamezne intervencije te uredbe uporabijo vsi uradno pridobljeni podatki.

(7)Če je po pregledu na kraju samem ponovno opravljen pregled na kraju samem ali nadzorstveni pregled iz tretjega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju zahtev iz posamezne intervencije za posamezno vlogo presojajo ugotovitve iz vseh zapisnikov o pregledih.

(8)Upravičenec mora omogočiti pregled intervencije na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, ki je pooblaščen s strani ministrstva, in drugim nadzornim organom EU in Republike Slovenije. Upravičenci morajo zagotoviti, da se pregled lahko opravi tudi pri osebah, pri katerih je upravičenec naročil storitev oziroma material, na katerega se nanaša vloga (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), in da zahtevo o hrambi dokumentacije iz 28. člena te uredbe upošteva tudi podizvajalec.

(1)Agencija z upravnimi pregledi preveri vse prejete vloge in dokumentacijo, pri čemer se pregleda vse, kar je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi.

(2)Upravni pregledi vlog za dodelitev podpor iz te uredbe vključujejo zlasti:

1.preverjanje upravičenosti vlagatelja;

2.preverjanje izpolnjevanja pogojev upravičenosti;

3.preverjanje skladnosti z merili za izbiro vlog;

4.preverjanje upravičenosti priglašenih stroškov;

5.preverjanje razumnosti priglašenih stroškov glede na vrsto intervencije;

6.preverjanje dvojnega financiranja upravičenih priglašenih stroškov;

7.ugotavljanje, ali so bili pogoji za pridobitev finančnih sredstev ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji, ter odkrivanje in preprečevanje goljufij;

8.preverjanje izpolnjevanja obveznosti;

9.preverjanje okoliščin, ki kažejo na to, da obstaja sum za nepravilnost iz predpisov EU, s katerimi se ureja zaščita finančnih interesov EU.

(3)Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe se preverja pri 1 % pravočasnih in popolnih vlog, pri čemer se od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih dokazil, kot so evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in geografsko označene fotografije, ter drugih dokazil, iz katerih je razvidno, da so bili vsi predpisani ukrepi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev v celoti izvedeni oziroma da so bile simptomatične rastline trte v celoti odstranjene.

(4)Režijski stroški iz osmega odstavka 29. člena te uredbe se preverjajo pri 5 % pravočasnih in popolnih vlog, pri čemer se od vlagatelja lahko zahtevajo dokazila zanje.

Naknadni upravni pregledi se izvajajo za vse odobrene vloge, ki jim je naložena obveznost iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.

(1)S pregledi na kraju samem agencija preveri zlasti navedeno v drugem odstavku 36. člena v zvezi s prejetimi vlogami ali izpolnjevanjem obveznosti, ki jih ni mogoče preveriti z upravnimi pregledi.

(2)Pregledi na kraju samem se lahko izvedejo na podlagi ustreznega vzorčenja in se praviloma opravijo pred končnim izplačilom sredstev.

(3)Upravičenci, za katere se z upravnimi pregledi ob predložitvi vloge za izplačilo sredstev, opravljenimi pred pregledom na kraju samem, ugotovi, da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolnega vzorca.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena se pregled na kraju samem izvede za vse ustrezne vloge za podporo za prestrukturiranje iz prvega odstavka 7. člena in za vse ustrezne izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prvega odstavka 9. člena te uredbe.

(5)Trajanje pregledov na kraju samem je omejeno na najkrajše potrebno obdobje.

(6)Pregled na kraju samem se pri posameznem upravičencu lahko izvede večkrat. Z enim pregledom na kraju samem se lahko sočasno opravi več pregledov pri posameznem upravičencu.

(1)V skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena agencija s pregledi na kraju samem v posameznem finančnem letu preveri najmanj 5 % upravičencev in najmanj 5 % izdatkov.

(2)Za izvedbo pregleda na kraju samem agencija pripravi kontrolni vzorec upravičencev (v nadaljnjem besedilu: kontrolni vzorec), ki se izbere naključno in z analizo tveganja, pri čemer se z naključno izbiro zagotovi od 20 do 25 % kontrolnega vzorca upravičencev.

(3)Analiza tveganja iz prejšnjega odstavka se izdela z določitvijo dejavnikov tveganja in njihove pomembnosti. Učinkovitost analize tveganja se oceni letno s primerjavo rezultatov pregledov na kraju samem iz kontrolnega vzorca, izbranega na podlagi analize tveganja, in naključno izbranega kontrolnega vzorca.

(4)S pregledom na kraju samem se preveri najmanj 30 % stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja z vlogo za izplačilo sredstev, pri čemer se ti stroški izberejo naključno. Če se pri pregledu na kraju samem ugotovi neupravičenost posameznega stroška, se preveri upravičenost vseh stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja s to vlogo.

(5)Če se pri pregledih na kraju samem odkrije značilno večje število kršitev v okviru zadevne intervencije, agencija ustrezno poveča kontrolni vzorec, pri katerem se v naslednjem finančnem letu izvede pregled na kraju samem.

(6)Agencija lahko za posamezno finančno leto zmanjša delež upravičencev in izdatkov za kontrolo iz prvega odstavka tega člena, če je število ugotovljenih kršitev v okviru posamezne intervencije v prejšnjem finančnem letu majhno in je vzpostavljen zanesljivi sistem upravnih pregledov.

Naknadni pregledi na kraju samem se izvajajo za vse odobrene vloge, ki jim je naložena obveznost iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.

(1)Za izvajanje 60. in 63. člena Uredbe 2021/2116/EU se v skladu z določbami zakona, ki ureja kmetijstvo, v primeru neizpolnjevanja ali kršitve obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, določijo upravne sankcije.

(2)Upravičencu, ki izvaja intervencije iz te uredbe in ne omogoči pregleda na kraju samem iz 11., 12., 35., 38. in 40. člena te uredbe, se podpora ne dodeli.

(3)Upravičenec, ki izvaja intervencije iz te uredbe in ne omogoči pregleda na kraju samem iz prejšnjega člena, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva. Če zamudi rok za vračilo sredstev iz odločbe o vračilu, mora vrniti znesek skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(4)Podpora za prestrukturiranje se v primerih, ko je razlika med površino iz 16. člena te uredbe in med površino iz izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 9. člena te uredbe večja kot 20 %, vendar ne več kot 50 %, izračuna na podlagi površine, ki jo agencija ugotovi ob pregledu na kraju samem iz 12. člena te uredbe, in zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko.

(5)Če je razlika iz prejšnjega odstavka večja od 50 %, se podpora ne dodeli.

(6)Ugotovljena razlika iz četrtega in prejšnjega odstavka tega člena se zaokroži na cel odstotek.

(7)Upravičencu, ki za posamezno dejavnost iz prvega odstavka 21. člena ali prvega odstavka 25. člena te uredbe uveljavlja manj kot 60 % višine sredstev, odobrene z odločbo o odobritvi programa iz 18. člena te uredbe, se podpora ne dodeli. Določba prejšnjega stavka se ne uporablja v primeru morebitnega vračila sredstev po naknadnem nadzoru.

(8)Če se pri nadzoru intervencije ugotovi, da upravičenec ne uporablja emblema EU v skladu s petim odstavkom 26. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev.

(9)Če se pri nadzoru na kraju samem ugotovi, da upravičenec ne hrani dokumentacije v skladu z 28. členom te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev. Če se pri nadzoru na kraju samem ugotovi, da podizvajalec iz osmega odstavka 35. člena ne hrani dokumentacije, mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 3 % izplačanih sredstev.

(10)Če neupravičeni stroški na računu niso označeni v skladu s šestim odstavkom 29. člena te uredbe, se podpora zmanjša za 110 % zneska neupravičenih sredstev, vendar za največ 0,5 % izplačanih sredstev.

(1)Za izvajanje 62. člena Uredbe 2021/2116/EU agencija ne odobri vlog za intervencije iz te uredbe ali zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, če ugotovi, da je upravičenec pogoje za pridobitev plačil ustvaril umetno in v nasprotju z nameni oziroma cilji intervencije.

(2)Za preverjanje umetno ustvarjenih pogojev in ustvarjenih pogojev, ki so v nasprotju z nameni in cilji intervencij iz prejšnjega odstavka, agencija lahko izvede tudi preglede na kraju samem.

(1)Vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov, ki so bile vložene v letu 2023 na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23), se obravnavajo v skladu z Uredbo o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23).

(2)Vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programov promocije vina, ki so bili odobreni v letu 2023 na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23), se obravnavajo v skladu s to uredbo.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka 23. člen te uredbe se vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programov promocije v tretjih državah, ki so bili odobreni v letu 2023 na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23), vložijo na agencijo v naslednjih rokih:

-        do 31. januarja 2024 za dejavnosti, izvedene med 1. junijem in 31. decembrom 2023, in

-        do 10. junija 2024 za dejavnosti, izvedene med 1. januarjem in 31. majem 2024.

(4)Ne glede na 31. člen te uredbe se vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programov promocije vina v tretjih državah, ki so bili odobreni v letu 2023 na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23), vložijo na agencijo v pisni obliki na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, ali v elektronski obliki podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(1)Ne glede na 31. člen te uredbe se vloge za povrnitev upravičenih stroškov iz 27. člena te uredbe za izvedene dejavnosti iz programov za informiranje o vinih, ki bodo odobreni v letu 2024, vložijo na agencijo v pisni obliki na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, ali v elektronski obliki podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(2)Za vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov, ki so bile vložene na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23) in za katere bo izjava o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vložena v letu 2024, se pri odločitvi o podpori:

-        uporabljajo vrednosti iz Sklepa o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2023/2024 (Uradni list RS, št. 77/23) in

-        uporablja določba tretjega odstavka 15. člena ter poglavji V in VI te uredbe.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka 22. člena te uredbe se programi za promocijo v tretjih državah, vloženi v letu 2024, lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v obdobju med 1. junijem 2024 in 30. aprilom 2025. Vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programov iz prejšnjega stavka se za dejavnosti, izvedene med 1. junijem 2024 in 31. oktobrom 2024, vložijo do 30. novembra 2024.

(1)Ne glede na 31. člen te uredbe se vloge za povrnitev upravičenih stroškov iz 23. člena te uredbe za izvedene dejavnosti iz programov za promocijo v tretjih državah, ki so odobreni v letu 2024, lahko vložijo na agencijo v pisni obliki na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, ali v elektronski obliki, podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(2)Za vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov, ki so bile vložene na podlagi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23) in za katere bo izjava o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vložena v letu 2025, se pri odločitvi o podpori: – uporabljajo vrednosti iz Sklepa o vrednostih, potrebnih za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja vinogradov in izpada dohodka v vinskem letu 2024/2025 (Uradni list RS, št. 49/24) in – uporablja določba tretjega odstavka 15. člena ter poglavji V in VI te uredbe.

Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (Uradni list RS, št. 38/16, 23/17, 76/17, 35/18, 50/19, 90/20, 70/21, 10/22 in 44/23) preneha veljati z dnem uveljavitve te uredbe, uporablja pa se do 15. oktobra 2025.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Izjave vlagatelja Priloga 2: Seznam odpornih sort Priloga 3: Merila za izbor programov Priloga 4: Upravičeni stroški po posameznih dejavnostih iz prvega odstavka 21. člena te uredbe Priloga 5: Upravičeni stroški po posameznih dejavnostih iz prvega odstavka 25. člena te uredbe