Uredba o načinu dodeljevanja finančnih spodbud ukrepom za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu

(1)Ta uredba določa pravila in način dodeljevanja finančnih spodbud (v nadaljnjem besedilu: spodbude), vrste upravičenih naložb in stroškov, pogoje in merila za izbor, vrste upravičencev, postopke evidentiranja, spremljanja in poročanja v zvezi z državnimi pomočmi in pomočmi de minimis ter drugimi spodbudami, ki nimajo elementov državnih pomoči ali pomoči de minimis.

(2)Če določbe Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) ter določbe Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU) določajo drugače kot ta uredba, se neposredno uporabljajo določbe Uredbe 651/2014/EU in Uredbe 2023/2831/EU.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v Uredbi 651/2014/EU in Uredbi 2023/2831/EU ter predpisih, ki urejajo področje infrastrukture za alternativna goriva, javnih financ, državnih pomoči, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

(1)Spodbude se lahko dodeljujejo za ukrepe, ki so naložbe v:

1.nakup ali zakup vozil na alternativna goriva ali predelavo in naknadno opremljanje vozil, da lahko uporabljajo alternativna goriva in vključujejo:

-  cestna vozila kategorije M1, M2, M3, N1, N2, N3 ali L,

-  plovila za potniški in tovorni promet po celinskih vodah ali morju in obalnih vodah,

-  tirna vozila;

2.izgradnjo, namestitev, nadgradnjo ali razširitve javno dostopne ali zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu z alternativnimi gorivi;

3.nakup mobilne terminalske opreme in mobilne opreme za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu na alternativna goriva;

4.vzpostavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture, ki vključuje proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali obnovljivega vodika, vključno z enotami za shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov ali obnovljivega vodika na kraju samem, neposredno povezanih s polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo;

5.študije in svetovalne storitve pri zamenjavi vozil, vzpostavitvi polnilne ali oskrbovalne infrastrukture ter vključitvi (integraciji) obnovljivih virov, ki vsebujejo analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti projektov, določitev energetskih prihrankov, znižanje izpustov CO2 in onesnaževal zunanjega zraka ter povečanje deleža obnovljivih virov energije;

6.pilotne in demonstracijske projekte uvajanja alternativnih goriv v prometu ter povezanih novih tehnologij, kot so vodikove tehnologije, raba obnovljivih in sintetičnih alternativnih goriv v prometu, izkoriščanje prekinljivih obnovljivih virov, daljinsko vodenje in večravenska vključitev polnilnih mest v elektroenergetski sistem, aktivni odjem električne energije in podobno;

7.druge ukrepe, kot izhaja iz akcijskega načrta za alternativna goriva v prometu.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se skladno z namenom Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23; v nadaljnjem besedilu: zakon) za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka iz prometa v sektorju težkih vozil za cestni promet, kjer so omejene možnosti uporabe alternativnih goriv, lahko sofinancirajo tudi naložbe v opremo in tehnologije za zmanjšanje porabe energije, kot so aerodinamični dodatki, optimizacija kotalnega upora pnevmatik, nabava lahke konstrukcije priklopnih tovornih vozil kategorije O in podobno, če se s tem izkaže prihranek energije in prek tega znižanje emisij CO2 za vsaj 2 % glede na stanje, če se investicija ne bi izvedla oziroma bi se izvedla na okoljsko manj učinkovit način.

(3)Spodbude po tej uredbi se dodeljujejo kot državne pomoči, pomoči de minimis in druge spodbude, ki nimajo elementov državnih pomoči ali pomoči de minimis.

(1)Pri dodeljevanju spodbud se pri oceni učinka shem državnih pomoči ali izboru posameznih projektov glede na vrsto ukrepov upoštevajo ustrezna merila, ki prispevajo k:

-        povečanju varstva okolja zaradi vplivov iz prometa,

-        stroškovni učinkovitosti dodeljenih spodbud,

-        izboljšanju pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu,

-        doseganju posebnih ciljev nacionalnega okvira politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi v prometu ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture za alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: nacionalni okvir politike),

-        še drugim splošnim in vsebinsko posebnim merilom.

(2)Za povečanje varstva okolja zaradi vplivov iz prometa se pri ocenjevanju učinka shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov smiselno glede na vrsto alternativnega goriva upoštevajo naslednja merila:

1.pri naložbah v vozila, mobilno terminalsko opremo in mobilno opremo za zemeljsko oskrbo v zračnem ali pomorskem prometu na alternativna goriva: a)    količina prihranjene energije, b)    količina zmanjšanja izpustov CO2, c)    količina zmanjšanja onesnaževal zunanjega zraka predvsem emisij NOx ter delcev PM2.5;

2.pri naložbah v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za alternativna goriva: a)    količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki se uporabi za polnjenje ali oskrbovanje vozil na tej polnilni oziroma oskrbovalni infrastrukturi; b)    za boljšo izkoriščenost vzpostavljenega elektroenergetskega omrežja oziroma izboljšanje delovanja elektroenergetskega sistema pri uporabi polnilnih mest se upoštevajo merila, ki prispevajo k učinkoviti rabi električne energije in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov za polnjenje električnih vozil in vključujejo predvsem:

-     pripravljenost prijavitelja na dejavno sodelovanje v pilotnih projektih vodenega odjema, dvosmernega polnjenja, vključenosti v trg aktivnega odjema in podobno,

-     oddaljenost lokacije polnilnega mesta od električnega omrežja oziroma transformatorske postaje z razpoložljivo priključno kapaciteto,

-     pri polnilnih parkih skupne izhodne moči do 3 MW zagotovitev načinov delovanja, ki ne obremenjujejo omrežja ob koničnih odjemih,

-     druga merila, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju elektroenergetskega sistema in vključitvi obnovljivih virov energije; c)    umestitev na degradirano območje (opuščena oziroma razvrednotena območja) ali drugo območje z ustrezno namensko rabo prostora, določeno v izvedbenih prostorskih aktih; č)   izkoriščenost druge podporne infrastrukture na način, da se zmanjšajo posegi v okolje in prostor (snovna učinkovitost).

(3)Metodologijo za izračun okoljskih učinkov, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke prejšnjega odstavka, pripravi ministrstvo, pristojno za okolje podnebje in energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Pri pripravi metodologije za oceno učinkov shem državnih pomoči ali ocenjevanju posameznih projektov se smiselno upoštevajo metode za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanja izpustov CO2, kot izhaja iz Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).

(4)Merilo stroškovne učinkovitosti se uporabi pri oceni učinka sheme državnih pomoči ali pri ocenjevanju posameznega projekta ter pomeni razmerje med višino spodbude v eurih in okoljsko koristjo naložbe v ustrezni enoti, kot izhaja iz 1. točke ter točke a) 2. točke drugega odstavka tega člena.

(5)Za izboljšanje pogojev za uporabo alternativnih goriv v prometu se upoštevajo merila, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo končnih uporabnikov javno dostopne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture in vključujejo predvsem:

-        oddaljenost polnilnih oziroma oskrbovalnih mest od interesnih točk, kot so javne ceste, postajališča javnega prometa, veliki generatorji prometa, strnjena naselja večstanovanjskih stavb in podobno,

-        spletno dostopnost podatkov o polnilnih mestih ter druge inovativne funkcionalnosti za uporabnike, kot je na primer možnost rezervacije polnilnega mesta,

-        zaščita pred vremenskimi neprijetnostmi in varnost uporabnikov, kot so na primer osvetljenost lokacije, nadstrešnice, drevesa,

-        bližina trgovsko-gostinskih objektov in možnost uporabe sanitarij,

-        strnjenost večjega števila polnilnih ali oskrbovalnih mest na posamezni lokaciji ali prisotnost več ponudnikov storitev polnjenja oziroma oskrbovanja na lokaciji.

(6)Za doseganje posebnih ciljev nacionalnega okvira politike se pri oceni učinka sheme državne pomoči ali pri oceni posameznih projektov upoštevajo nadaljnja merila:

-        povečanje števila oziroma deleža vozil na alternativna goriva glede na izhodiščno stanje ali število zamenjanih starejših cestnih vozil emisijskih razredov do EURO 3 oziroma EURO III ali višje z vozili na alternativna goriva,

-        povečanje števila polnilnih in oskrbovalnih mest ali povečanje skupne izhodne moči polnilnih mest ali skupne zmogljivosti oskrbovalne infrastrukture glede na izhodiščno stanje,

-        prispevek k skladnemu in uravnoteženemu razvoju mreže javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, kot je vzpostavitev polnilnih in oskrbovalnih mest na lokacijah, kjer je njihova pokritost slabša ali jih sploh ni,

-        celovitost projektov, kar pomeni zagotovitev energije oziroma goriv iz obnovljivih virov, vozil na alternativna goriva in ustrezne polnilne ali oskrbovalne infrastrukture.

(7)Za uporabo merila iz tretje alineje prejšnjega odstavka ministrstvo pripravi analizo stanja pokritosti države s polnilnimi mesti ter zadostne izhodne moči in skrbi za uravnotežen razvoj mreže polnilne infrastrukture glede na cilje, kot izhajajo iz nacionalnega okvira politike.

(8)Pri oceni projektov se lahko upoštevajo tudi splošna merila, kot so zrelost projekta za izvedbo in kakovost pripravljenega projekta, ter še druga posebna merila, ki prispevajo k uresničevanju ciljev nacionalnega okvira politike.

(1)Spodbude dodeljujeta ministrstvo in Center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu (v nadaljnjem besedilu: center) v skladu s 37. do 40. členom zakona.

(2)Ministrstvo dodeljuje spodbude na podlagi javnega razpisa, javnega poziva ali neposredne potrditve po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance.

(3)Center dodeljuje spodbude na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance ter interna pravila centra v skladu s točko c) tretjega odstavka 37. člena zakona.

(4)Za projekte, sofinancirane iz sredstev evropske kohezijske politike ali drugih decentraliziranih evropskih skladov ter sklada mehanizma za okrevanje in odpornost, se poleg postopkov, kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne finance, upoštevajo še pravila in predpisi, ki veljajo za izvajanje teh skladov in programov.

(5)Pri dodelitvi državne pomoči dajalec pomoči upošteva Uredbo 651/2014/EU.

(6)Pri dodelitvi pomoči de minimis dajalec pomoči upošteva Uredbo 2023/2831/EU.

(1)Do državnih pomoči za ukrepe, kot izhajajo iz 8. in 11. člena te uredbe, so upravičene fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki ter pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izvajajo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje), razen podjetij, ki so dejavna v sektorjih, kot izhajajo iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.

(2)Do pomoči de minimis za ukrepe, kot izhajajo iz 24. člena te uredbe, so upravičena podjetja iz prejšnjega odstavka, razen podjetij, dejavnih v sektorjih, kot izhaja iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.

(3)Do spodbud, ki ne pomenijo državnih pomoči ali pomoči de minimis, za ukrepe, kot izhajajo iz 37. člena te uredbe, so upravičene fizične in pravne osebe, ki ne izvajajo gospodarske dejavnosti.

(4)Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki ponuja blago in storitve na trgu. Oseba, ki opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi.

(5)Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena so fizične osebe upravičene do spodbud za nakup cestnih vozil na alternativna goriva in spodbud za polnilno infrastrukturo za domače polnjenje do največ 22 kW izhodne moči.

(1)Po tej uredbi se dodeljujejo:

-        horizontalne državne pomoči za varstvo okolja, kot izhaja iz 36a, 36b, 38. in 49. člena ter za pomorska pristanišča, kot izhaja iz 56b člena ter splošnih določb Uredbe 651/2014/EU,

-        sektorske državne pomoči za naložbe v tirna vozila na alternativna goriva in ustrezno infrastrukturo za alternativna goriva v skladu s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (UL C št. 184 z dne 22. 7. 2008, str. 13) in državne pomoči, ki presegajo prag dodelitve pomoči iz 9. in 12. člena te uredbe v skladu s Smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C št. 80 z dne 18. 2. 2022, str. 1) ter jih je skladno s tretjim odstavkom 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije treba priglasiti Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

(2)Državne pomoči se dodeljujejo kot pomoči po shemi državne pomoči, individualne državne pomoči na podlagi sheme ali individualne državne pomoči.

(1)Državna pomoč se dodeljuje ukrepom za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa, s katerimi se preprečijo negativne posledice na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka iz prometa, ter ukrepom, ki zmanjšajo tveganje za nastanek take škode na način, ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije.

(2)Državna pomoč za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa se dodeljuje za:

-        naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo z električno energijo ali vodikom, v skladu s prvim in drugim odstavkom 36a člena Uredbe 651/2014/EU,

-        nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil za cestni in železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh in pomorski promet ter za naknadno opremljanje vozil, razen letal, da ustrezajo zahtevam čistih ali brezemisijskih vozil v skladu s prvim in drugim odstavkom 36b člena Uredbe 651/2014/EU,

-        naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost težkih motornih ali priklopnih vozil za cestni promet v skladu s prvim in drugim odstavkom 38. člena Uredbe 651/2014/EU,

-        izdelavo študij in svetovalne storitve, vključno z energetskimi pregledi, v skladu s prvim odstavkom 49. člena Uredbe 651/2014/EU, ki so neposredno povezane z naložbami, kot izhaja iz tega odstavka.

(3)Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se državna pomoč za študije in svetovalne storitve po tej uredbi ne dodeljuje za energetske preglede, razen kadar ti pregledi presegajo obveze iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo komisije (EU) 2023/807 z dne 15. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne 14. 4. 2023, str. 16).

(1)Državna pomoč za varstvo okolja zaradi vplivov iz prometa se dodeli do zneska največ 30 milijonov eurov na upravičenca in na naložbo.

(2)Intenzivnost državne pomoči za naložbe v polnilno infrastrukturo in oskrbovalno infrastrukturo za vodik, kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki se dodeli v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, lahko doseže do 100 % upravičenih stroškov.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se državna pomoč lahko dodeli brez konkurenčnega postopka. V tem primeru intenzivnost državne pomoči ne presega:

-        35 % upravičenih stroškov za velika podjetja za naložbe na območju »a« ter 25 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c«, kot so določena v Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (Uradni list RS, št. 15/22 in 44/23),

-        55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za srednje velika podjetja,

-        65 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za mikro- in mala podjetja.

(4)Državna pomoč iz drugega in tretjega odstavka tega člena, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne presega 40 % celotnega proračuna zadevne sheme, pri čemer pa celotna shema državne pomoči v povprečju na leto ne presega 300 milijonov eurov.

(5)Intenzivnost državne pomoči za nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam čistih ali brezemisijskih vozil, kot izhaja iz druge alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki se dodeli v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, lahko doseže:

-        100 % upravičenih stroškov naložbe za nakup ali zakup brezemisijskih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam za brezemisijska vozila,

-        80 % upravičenih stroškov naložbe za nakup ali zakup čistih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam čistih vozil.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek se državna pomoč lahko dodeli brez konkurenčnega postopka, če se državna pomoč dodeljuje v okviru sheme ali kadar se dodeljuje za nakup čistih in brezemisijskih vozil za izvajanje javnega potniškega prometa izvajalcem javnega potniškega prometa, izbranim na podlagi konkurenčnega postopka ob upoštevanju pogojev, kot izhaja iz sedmega odstavka 36b člena Uredbe 651/2014/EU. V tem primeru intenzivnost pomoči ne presega:

-        40 % upravičenih stroškov za čista vozila in 50 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za podjetja, ki opravljajo dejavnosti javnega potniškega prometa,

-        20 % upravičenih stroškov za čista vozila in 30 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za velika podjetja,

-        40 % upravičenih stroškov za čista vozila in 50 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za srednje velika podjetja,

-        50 % upravičenih stroškov za čista vozila in 60 % upravičenih stroškov za brezemisijska vozila za mikro- in mala podjetja.

(7)Intenzivnost pomoči za naložbe v energetsko učinkovitost v prometu, kot izhaja iz tretje alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ne presega:

-        45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 35 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za velika podjetja,

-        55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 45 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za srednja podjetja,

-        65 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »a« ter 55 % upravičenih stroškov za naložbe na območju »c« za mikro- in mala podjetja.

(8)Ne glede na prejšnji odstavek intenzivnost pomoči lahko doseže 100 % skupnih stroškov naložbe, če je pomoč dodeljena v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb in v skladu s pogoji, kot izhaja iz sedmega odstavka 38. člena Uredbe 651/2014/EU.

(9)Intenzivnost pomoči za izdelavo študij in svetovalnih storitev, kot izhaja iz četrte alineje prvega odstavka 10. člena te uredbe, ne presega:

-        60 % upravičenih stroškov za velika podjetja,

-        70 % upravičenih stroškov za srednja podjetja,

-        80 % upravičenih stroškov za mikro- in mala podjetja.

(10)Zneski, ki se uporabljajo za izračun intenzivnosti državne pomoči, so zneski pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

(11)Intenzivnost državne pomoči za naložbo je izračunana na podlagi upravičenih stroškov v skladu s to uredbo. Intenzivnost državnih pomoči se podrobneje določi z javnim razpisom, javnim pozivom ali povabilom k predložitvi vlog v okviru neposredne potrditve naložbe glede na razpoložljiva sredstva in v skladu z Uredbo 651/2014/EU.

(12)Ne glede na določbe tretjega in sedmega odstavka tega člena za imetnike licenc, ki izvajajo prevoze blaga ali potnikov, ki jih na podlagi 5. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 54/22 – ZUJPP, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) izdajata Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ni razlikovanja glede na velikost podjetja in območje.

(1)Do sofinanciranja so upravičeni stroški za:

-        naložbe v polnilno infrastrukturo in oskrbovalno infrastrukturo za vodik, kot izhaja iz prve alineje drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki se določijo v skladu s tretjim odstavkom 36a člena Uredbe 651/2014/EU pod pogoji in na način, kot izhaja iz četrtega in osmega do trinajstega odstavka 36a člena Uredbe 651/2014/EU,

-        nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil ali njihovo predelavo, da ustrezajo zahtevam čistih ali brezemisijskih vozil, kot izhaja iz druge alineje drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki se določijo v skladu s tretjim odstavkom 36b člena Uredbe 651/2014/EU pod pogoji in na način, kot izhaja iz drugega in četrtega odstavka 36b člena Uredbe 651/2014/EU,

-        naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost v prometu, kot izhaja iz tretje alineje drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki se določijo v skladu s tretjim odstavkom 38. člena Uredbe 651/2014/EU pod pogojem, kot izhaja iz drugega in sedmega odstavka 38. člena Uredbe 651/2014/EU,

-        izdelavo študij in svetovalnih storitev, kot izhaja iz četrte alineje drugega odstavka 8. člena te uredbe, ki se določijo v skladu z drugim odstavkom 49. člena Uredbe 651/2014/EU pod pogojem, kot izhaja iz odstavka 2a ter petega odstavka 49. člena Uredbe 651/2014/EU.

(2)Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni. Dajalec pomoči glede na vrsto in cilj ukrepa v skladu z Uredbo 651/2014/EU natančneje opredeli upravičene in neupravičene stroške v javnem razpisu, javnem pozivu ali povabilu za predložitev vlog v okviru neposredne potrditve projekta.

(1)Državna pomoč za pomorska pristanišča se dodeljuje za naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za oskrbo plovil z električno energijo, vodikom, amonijakom in metanolom v skladu s 56b členom in splošnimi določbami Uredbe 651/2014/EU.

(2)Državna pomoč iz prejšnjega odstavka se ne dodeljuje za oskrbovalno infrastrukturo, ki oskrbuje plovila s fosilnimi gorivi.

Državna pomoč za pomorska pristanišča za naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo se dodeli do 130 milijonov eurov na projekt ali 150 milijonov eurov na projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz 47. člena Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU, zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo komisije (EU) 2019/254 z dne 9. novembra 2018 o prilagoditvi Priloge III k Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 43 z dne 14. 12. 2019, str. 1).

(1)Državna pomoč ne sme preseči razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

(2)Za naložbe za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture za namene vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture, kot izhaja iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, intenzivnost pomoči za naložbo ne presega:

-        100 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta znašajo do 22 milijonov eurov,

-        90 % upravičenih stroškov na območju »a« ter 85 % upravičenih stroškov na območju »c«, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 22 milijonov eurov, vendar ne presegajo 55 milijonov eurov,

-        70 % upravičenih stroškov na območju »a« ter 65 % upravičenih stroškov na območju »c«, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 55 milijonov eurov, vendar ne presegajo zneska, določenega v 12. členu te uredbe.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za pomoč, ki ne presega 5,5 milijona eurov, namesto metode iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.

(1)Za pomorska pristanišča so do sofinanciranja upravičeni stroški za naložbe, kot izhaja iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki se določijo v skladu z odstavkom 2a 56b člena Uredbe 651/2014/EU pod pogoji in na način, kot izhaja iz tretjega, sedmega, osmega odstavka in odstavka 8a 56b člena Uredbe 651/2014/EU.

(2)Dajalec pomoči glede na vrsto in cilj ukrepa v skladu z Uredbo 651/2014/EU natančneje opredeli upravičene in neupravičene stroške v javnem razpisu, javnem pozivu ali povabilu za predložitev vlog v okviru neposredne potrditve projekta.

(1)Državna pomoč se dodeli na podlagi postopka iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe za projekte, ki imajo, ob upoštevanju zaprošenega zneska državne pomoči, zagotovljene tudi preostale finančne vire za izvedbo celotne naložbe oziroma zaključeno finančno konstrukcijo projekta. Če kakšen izmed finančnih virov na dan oddaje prijave še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, če ti viri ne bodo pridobljeni. Zaprtost finančne konstrukcije se vnovič preveri najpozneje pred prvim izplačilom upravičencu.

(2)Za naložbo mora biti izdelana in na podlagi odgovorne osebe prijavitelja ali v primeru programskega projekta priglasitelja sheme potrjena investicijska dokumentacija (v nadaljnjem besedilu: ID), izdelana v skladu z uredbo, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo ID na področju javnih financ. Za podjetja, ki niso zavezana k izdelavi ID, se priloži poslovni načrt, ki mora jasno izkazovati namen ter izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev razpisa, javnega poziva ali povabila za neposredno potrditev vloge.

(3)Državna pomoč se lahko dodeli le za sofinanciranje naložbe, ki ima spodbujevalni učinek.

(4)Državna pomoč se ne dodeli, če:

-        je naložba že sofinancirana iz drugih sredstev države, občine ali Unije in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno intenzivnost sofinanciranja, določeno z Uredbo 651/2014/EU, ali višino, ki jo odobri Komisija za naložbe, kot izhaja iz druge alineje prvega odstavka 7. člena te uredbe,

-        prijavitelj ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da prijavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,

-        je prijavitelj na javni razpis naveden na seznamu subjektov, s katerimi državni organi ne smejo poslovati v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje korupcije.

(5)Za priznavanje upravičenih stroškov pred izplačilom javnih sredstev prejemniku pomoči se upoštevajo določbe glede priznavanja upravičenih stroškov ter potrebnih dokazil, kot izhaja iz 26. in 27. člena te uredbe.

(1)Državna pomoč se dodeli za naložbe, katerih zastavljeni rezultati izkazujejo prispevek k doseganju ciljev na področju znižanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka ter k znižanju rabe energije ali povečanju rabe obnovljivih virov energije v prometu na račun fosilnih goriv. Ne glede na prejšnji stavek se državna pomoč dodeli tudi za naložbe v infrastrukturo, ki pomeni osnovne pogoje za doseganje omenjenih ciljev, kot so naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, in se prispevek k doseganju okoljskih in energetskih ciljev prikaže posredno na osnovi spremembe strukture voznega parka ali deleža energije iz obnovljivih virov, ki se zagotavlja na tej infrastrukturi, ter za študije in svetovalne storitve za pripravo naložbenih projektov.

(2)Če ima podjetje, ki zaprosi za pomoč, v voznem parku registrirana cestna vozila kategorije M in N, ki pripadajo emisijskemu standardu EURO 3 oziroma EURO III in nižje, se državna pomoč prednostno dodeli za zamenjavo teh vozil s čistimi ali brezemisijskimi vozili. Podjetje lahko prejme sredstva za nakup ali zakup čistih ali brezemisijskih vozil kategorije M in N, če izkaže, da v njegovem voznem parku ni oziroma ne bo več vozil, kot izhaja iz prvega stavka tega odstavka.

(3)Vsako sofinancirano običajno polnilno mesto (do 22 kW izhodne moči) mora biti, ne glede na veljavne predpise s področja infrastrukture za alternativna goriva, opremljeno z ustrezno programsko opremo, ki zagotavlja lokalno in oddaljeno upravljanje polnilne moči oziroma pametno polnjenje in vključuje komunikacijski protokol OCPP 1.6 ali njegove novejše različice.

(4)Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preveri v okviru ocenjevanja projektov glede na merila, kot izhaja iz 4. člena te uredbe. Končna ocena izpolnitve pogoja in prispevka k ciljem se izvede v postopku evalvacije končnega poročila o izvajanju projekta. Prejemnik pomoči dajalcu pomoči poroča o doseganju kazalnikov oziroma učinkov naložbe pri vsakem zahtevku za izplačilo in po zaključku projekta v obdobju, ki ga določi dajalec pomoči v postopku izbora projektov.

(5)Prijavitelj predvidi izpolnjevanje pogojev in meril ob prijavi projekta na obrazcih, ki jih predpiše dajalec pomoči in so sestavni del razpisne dokumentacije po postopku, kot izhaja iz 5. člena te uredbe.

(1)Do državne pomoči niso upravičena podjetja, dejavna v sektorjih:

-        ribištvo in akvakultura,

-        primarna kmetijska proizvodnja,

-        predelava in trženje kmetijskih proizvodov in je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oziroma določenega podjetja,

-        predelava in trženje kmetijskih proizvodov in je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce,

-        lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

(2)Pri dodeljevanju državne pomoči veljajo tudi naslednji omejitveni dejavniki:

-        do pomoči ni upravičeno podjetje v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU,

-        do pomoči ni upravičen prejemnik, ki nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,

-        ukrep pomoči ni pogojen z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v Republiki Sloveniji ali da ima v Republiki Sloveniji večino poslovnih enot, vendar se dovoli zahteva, da je v času plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v Republiki Sloveniji,

-        pomoč ni namenjena dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice,

-        ukrep pomoči ni pogojen z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve.

Dajalec pomoči pred dodelitvijo državne pomoči preveri prijavitelja, da ne gre za podjetje v težavah, kot izhaja iz prve alineje drugega odstavka 17. člena te uredbe. Pri preverjanju se upoštevajo zadnji razpoložljivi računovodski izkazi.

(1)Šteje se, da ima državna pomoč spodbujevalni učinek, če vpliva na spremembo delovanja prejemnika tako, da uvede nove dejavnosti, ki so varčnejše in prispevajo k zniževanju negativnih vplivov prometa na okolje ter jih brez pomoči ne bi izvedel ali bi jih izvedel na drugačen način, ki ni v skladu s to uredbo, ali le v omejenem obsegu ali znatno pozneje. Kot znatno pozneje se šteje izvedba aktivnosti, ki bi se brez pomoči izvedla pozneje kot v osemnajstih mesecih.

(2)Za dokazovanje spodbujevalnega učinka prijavitelj predloži pisni zahtevek za državno pomoč pred začetkom izvajanja naložbe ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev državne pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-        ime in velikost podjetja,

-        opis naložbe, vključno z datumi začetka in zaključka,

-        lokacijo naložbe,

-        seznam stroškov naložbe,

-        vrsto pomoči in znesek javnega financiranja, potrebnega za naložbo,

-        v odvisnosti od vsebine naložbe prijavitelj priloži izračun prispevka k znižanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka, prihranek energije ali delež rabe obnovljivih virov energije v primerjavi z oceno verjetnosti, če se dejavnost ne bi izvedla oziroma bi se izvedla na drugačen način ali pa le v omejenem obsegu ali znatno pozneje.

(3)Pomoč nima spodbujevalnega učinka za potencialnega prejemnika, če se je delo na naložbi oziroma projektu že začelo, preden je ta podal vlogo za pomoč. Če potencialni prejemnik začne izvajati projekt, preden zaprosi za pomoč, ni upravičen do pomoči.

(4)Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kot so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti. Za začetek izvajanja dejavnosti, povezane z izdelavo študij in svetovalnih storitev iz četrte alineje drugega odstavka 8. člena te uredbe, se šteje vsaka pravno zavezujoča zaveza za izdelavo študij oziroma svetovalnih storitev z zunanjimi izvajalci.

(5)Dajalec državne pomoči pred dodelitvijo preveri, ali obstaja spodbujevalni učinek v skladu z določbami tega člena.

(6)Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

Državne pomoči po tej uredbi se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev kot subvencije.

(1)Pomoči de minimis se dodeljujejo v skladu z Uredbo 2023/2831/EU in po postopkih, kot izhaja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe.

(2)Podjetje, ki prejme pomoč po pravilu de minimis, se presoja glede na opredelitev enotnega podjetja, določenega v 2. členu Uredbe 2023/2831/EU.

(3)Pomoči de minimis se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa ali neposredne vloge.

(1)Pomoči de minimis se dodeljujejo podjetjem v vseh sektorjih, razen podjetjem, dejavnim v sektorjih:

1.primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

2.predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, kupljenih ali danih na trg

3.primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov;

4.predelava in trženje kmetijskih proizvodov v primerih, kadar je:

-  znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,

-  pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2)Pomoč se ne dodeli za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(3)Pomoč se ne sme dodeliti, če se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi proizvodi.

(4)(črtan)

(1)Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne sme preseči 300.000 eurov v obdobju zadnjih treh let ne glede na obliko ali namen pomoči in, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

(3)Višina spodbude na prejemnika se podrobneje opredeli v javnem razpisu, javnem pozivu ali povabilu k predložitvi vlog za neposredno potrditev projektov.

Pomoči de minimis se dodeljujejo za:

1.naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za vozila na alternativna goriva;

2.nakup ali zakup vozil na alternativna goriva ter predelavo vozil, da lahko uporabljajo alternativna goriva;

3.naložbe v mobilno terminalsko opremo in mobilno opremo za zemeljsko oskrbo zračnega in pomorskega prometa na alternativna goriva;

4.naložbe v ukrepe za spodbujanje zelene mestne logistike, kot so nakup dostavnih, poštnih, kurirskih in komunalnih vozil na alternativna goriva, ter v izvedbo pilotnih in demonstracijskih projektov;

5.ukrepe parkirne politike za električna vozila, ki vključuje tudi opremljanje in inštalacije na parkirnih mestih, namenjenih polnjenju električnih vozil, ter dajanje teh polnilnih mest za javno uporabo;

6.nadgradnjo in tehnične izboljšave javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu (pametno polnjenje, priložnostni način polnjenja ali gostovanje, dostopnost za invalide, uskladitev s standardi, ki zagotavljajo večjo varnost uporabnikov ali zaščito elektroenergetskega omrežja, nadstrešnice in podobno);

7.pilotne in demonstracijske projekte s področja uvajanja alternativnih goriv v prometu, kot izhaja iz 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe;

8.nadgradnjo tovornih vozil z aerodinamičnimi deli za zmanjšanje zračnega upora ter druge ukrepe energetske učinkovitosti tovornih vozil, kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena te uredbe, ki zmanjšajo porabo energije in s tem znižajo emisije CO2 ter količino onesnaževal zunanjega zraka;

9.razgradnjo starejših avtobusov in tovornih vozil, če je razgradnja povezana z zamenjavo vozil z vozili na alternativna goriva;

10.druge ukrepe na podlagi akcijskega načrta za alternativna goriva v prometu.

(1)Upravičeni stroški zajemajo opredmetene in neopredmetene stroške ter materialne stroške in stroške storitev, neposredno povezane z izvedbo naložbe, dodeljene po pravilu pomoči de minimis.

(2)Med upravičene stroške ne spadajo stroški za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.

(3)Neupravičeni stroški naložbe so stroški, ki se ne sofinancirajo. To so:

-        stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino naložbe,

-        davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen v primeru, ko se pomoč nanaša na nabavo blaga oziroma storitev, ki jih bo prejemnik pomoči de minimis uporabil za namene dejavnosti ali transakcij, ki so v skladu s predpisi o DDV oproščene plačila DDV, brez pravice do odbitka DDV,

-        stroški, ki so kot neupravičeni izvzeti z vsakokratnim javnim pozivom, javnim razpisom ali povabilom k predložitvi vlog za neposredno potrditev projektov.

(4)Vrste upravičenih stroškov se podrobneje opredelijo v javnem razpisu, javnem pozivu ali povabilu k predložitvi vlog za neposredno potrditev projektov.

(1)Stroški so upravičeni, če so:

1.navedeni v predračunu ali računu za izvedbo naložbe ali v pogodbi oziroma v verodostojnih listinah in so v skladu s to uredbo;

2.nujno potrebni in so oziroma bodo nastali izključno zaradi izvajanja naložbe;

3.so ali bodo dejansko nastali na podlagi opravljenega dela, dobavljenega materiala in opravljenih storitev;

4.pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;

5.nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti;

6.izkazani z verodostojnimi listinami.

(2)Stroški morajo temeljiti na verodostojnih listinah, kot so računi, pogodbe ali druge listine enake dokazne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: druge listine), kar pomeni, da mora biti opis na računu ali na drugih listinah tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa oziroma druge listine jasno in brez dvomov spozna vsebino in obseg opravljenega dela, dobavljenega materiala ali opravljene storitve.

(3)Stroški oziroma izdatki morajo biti evidentirani za vsako naložbo v poslovnih knjigah vlagatelja na posebnem stroškovnem mestu.

(4)Računi in druga pisna dokazila ne smejo biti starejši od datuma, navedenega v objavi javnega poziva ali razpisa oziroma postopka dodelitve spodbud.

(5)Kot upravičeni stroški se priznajo vrednosti stroškov, izkazane na računu, vendar brez obračunanega DDV, tako da se upošteva tako imenovana neto vrednost računa. Ne glede na prejšnji stavek se kot upravičeni strošek lahko prizna tudi obračunani DDV, če prejemnik pomoči po pravilu de minimis ni upravičen do odbitka vstopnega DDV v primerih, kot izhaja iz druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.

(6)Prejemniku pomoči se lahko odobri izplačilo predplačila za upravičene stroške na podlagi pogodbe z izvajalcem ali predračuna, pri čemer nakazani znesek pred začetkom dela ne sme dosegati več kot 50 % skupne vrednosti, določene s pogodbo oziroma predračunom. Izdatki, navedeni v predračunu ali pogodbi, ki pozneje dejansko ne nastanejo in niso evidentirani v poslovnih knjigah prejemnika pomoči na posebnem stroškovnem mestu, se ne priznajo kot upravičeni stroški.

(1)Prejemnik pomoči mora za dokazovanje nastalih stroškov skupaj z obračunom stroškov predložiti kopije računov, dobavnic za dobavljeno blago ali material, pogodb ali drugih listin, ki se neposredno nanašajo na izvedeno aktivnost v okviru izvajanja naložbe, ter dokazila o plačilih prikazanih stroškov.

(2)Prejemnik pomoči mora k obračunu stroškov naložbe priložiti tudi sklenjene pogodbe z dobavitelji in izdana naročila za material in storitve za vse dobave materiala ali opravljene storitve naložbe.

(3)Z vseh računov in drugih listin ter morebitnih priloženih specifikacij morajo biti jasno razvidni naslednji podatki:

-        naziv prejemnika pomoči,

-        naziv naložbe, na katero se nanašajo stroški,

-        vrsta, količina in cena dobavljenega materiala ali blaga ter vrsta in obseg opravljenih storitev.

(4)Vse listine podpišejo odgovorne osebe prejemnika pomoči, ki na ta način potrdijo verodostojnost listin oziroma skladnost izkazanih stroškov s pogodbami in naročilom. Dajalec pomoči de minimis lahko dodatno zaprosi prejemnika pomoči, da na vse listine navede naziv stroškovnega mesta in konto, na katerem so stroški oziroma naložba v poslovnih knjigah prejemnika pomoči evidentirani. Prejemnik pomoči de minimis mora pri vsakem oddanem zahtevku za obračun stroškov podati izjavo, s katero potrjuje, da so kopije enake izvirniku.

(5)Kot potrdila o izvršenih plačilih se upoštevajo verodostojne knjigovodske listine.

(6)Če prejemnik pomoči de minimis izvaja plačila z gotovino, mora voditi blagajniško poslovanje na način, ki omogoča izdajo blagajniških prejemkov in izdatkov ter evidentiranje blagajniškega poslovanja v blagajniškem dnevniku.

(7)Dokazila o upravičenih stroških in izvršenih plačilih niso potrebna v primeru, kadar se sredstva dodelijo z oblikami poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Pomoči de minimis po tej uredbi se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev kot subvencije.

(1)Pri dodelitvi državnih pomoči se upoštevajo najvišje dovoljene intenzivnosti sofinanciranja upravičenih stroškov v okviru posameznih naložb ter skupni znesek državne pomoči za dejavnost, naložbo ali podjetje, ki prejema pomoč. Skupna višina dodeljenih sredstev državne pomoči za iste upravičene stroške ne sme presegati zgornje meje intenzivnosti državne pomoči ali najvišjega zneska državne pomoči, kot je določeno s predpisi, ki urejajo državne pomoči, ne glede na to, ali je pomoč dodeljena iz sredstev države, občine ali Unije.

(2)Dodelitev državnih pomoči ni združljiva s pomočjo de minimis ali drugo državno pomočjo za iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti pomoči ali znesek državne pomoči iz 9., 12. in 13. člena te uredbe ali znesek državne pomoči, ki ga odobri Komisija za naložbe, kot izhaja iz druge alineje prvega odstavka 7. člena te uredbe.

(3)Za kumulacijo državnih pomoči se upoštevajo določbe 8. člena Uredbe 651/2014/EU.

(4)Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis, do ustrezne zgornje meje, kot izhaja iz prvega odstavka 23. člena te uredbe.

(1)Dajalci pomoči de minimis od prijavitelja pred dodelitvijo sredstev pridobijo pisno izjavo:

-        o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo ali so mu bile odobrene (še neizplačane pomoči) na podlagi te uredbe ali drugih uredb de minimis v zadnjem triletnem obdobju, ter prejetih ali odobrenih državnih pomočeh za iste upravičene stroške in za isti namen, kot zaproša v vlogi na podlagi te uredbe ali po drugih predpisih,

-        da prejemnik ni povezan z nobenim podjetjem po drugem odstavku 2. člena Uredbe 2023/2831/EU oziroma izjavo s seznamom vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje po drugem odstavku 2. člena Uredbe 2023/2831/EU.

-        da prijavitelj v zadnjih treh letih ni bil združen ali pripojen k drugemu podjetju in da ni prišlo do delitve podjetja prijavitelja v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 2023/2831/EU.

(2)Dajalci državnih pomoči od prijavitelja pred dodelitvijo sredstev pridobijo pisno izjavo o vseh državnih pomočeh in pomočeh de minimis, ki jih je prijavitelj prejel ali so mu bile odobrene za iste upravičene stroške in za isti namen na podlagi te uredbe ali po drugih predpisih.

(3)Dajalci pomoči de minimis in državnih pomoči zagotovijo, da z dodeljenim zneskom pomoči ne bodo preseženi zgornja meja pomoči de minimis za enotno podjetje po tej uredbi ali drugih uredbah de minimis ter znesek in intenzivnost državne pomoči po tej uredbi ali državne pomoči, ki jo s sklepom odobri Komisija.

(4)Dajalci pomoči pred dodelitvijo sredstev preverijo podatke iz evidence državnih pomoči oziroma pomoči de minimis s pisno zahtevo, ki jo predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance, na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za finance.

(1)Dajalec pomoči de minimis obvesti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, ter navede še vsaj:

-        znesek pomoči,

-        naziv sheme ali individualne pomoči,

-        številko priglasitve ter

-        datum začetka in konca trajanja pomoči.

(2)Dajalec državne pomoči obvesti prejemnika, da je pomoč dodeljena kot državna pomoč s sklepom Komisije (državna pomoč) ali po Uredbi 651/2014/EU o splošnih skupinskih izjemah (skupinska izjema), ter navede še vsaj:

-        znesek pomoči,

-        naziv sheme ali individualne pomoči,

-        številko priglasitve ter

-        datum začetka in konca trajanja pomoči.

(1)Sofinanciranje naložbe se prekine, prejeta sredstva pa se upoštevajo za nenamensko porabljena v primerih, ko prejemnik državne pomoči ali pomoči de minimis:

-        naložbe oziroma sofinancirane aktivnosti ne bi izvedel,

-        nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,

-        ob sklenitvi pogodbe ni dal resničnih podatkov oziroma je podal zavajajoče izjave ter zaradi drugih kršitev in nepravilnosti.

(2)Prejemnik ob nenamenski porabi sredstev iz prejšnjega odstavka sredstva vrne v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(3)Prejemniki državne pomoči ali pomoči de minimis ob sklenitvi pogodbe in ob vsaki izdaji zahtevka za izplačilo sredstev zagotovi, da redno izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, kot izhaja iz druge alineje četrtega odstavka 15. člena te uredbe. Če prejemnik državne pomoči ali pomoči de minimis ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, dajalec pomoči prekine izplačevanje državne pomoči ali pomoči de minimis, dokler prejemnik ne dostavi potrdila pristojnega organa, da v njegovem poslovanju ni več navedenih nepravilnosti.

(1)Za zagotovitev preglednosti na področju državnih pomoči in pomoči de minimis priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis vzpostavi in vodi evidenco o državnih pomočeh in pomočeh de minimis, ki jo objavi na svoji spletni strani.

(2)Evidence o državnih pomočeh in pomočeh de minimis se hranijo deset let od datuma dodelitve pomoči.

(3)Priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis na svoji spletni strani ob začetku veljavnosti sheme ali individualne državne pomoči in pomoči de minimis objavi celotno besedilo ukrepov pomoči, ki je na spletni strani dostopno v celotnem obdobju veljave posamezne sheme individualne pomoči. Če Komisija odobri državno pomoč, priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis objavi še:

1.celotno besedilo odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezavo nanj;

2.podatke o individualnih upravičencih;

3.instrument pomoči in znesek pomoči, dodeljen posameznim upravičencem;

4.cilj pomoči;

5.datum dodelitve pomoči;

6.vrsto podjetja (na primer MSP, veliko podjetje);

7.referenčno številko ukrepa pomoči, ki jo dodeli Komisija;

8.območje, v katerem je upravičenec (na ravni NUTS 2), in glavni gospodarski sektor upravičencev (na ravni skupine NACE).

(1)Priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči, poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, o dodeljenih državnih pomočeh ter rezultatih in učinkih državnih pomoči.

(2)Podatke o dodeljenih državnih pomočeh priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis predloži v 30 dneh po nakazilu prejemniku.

(3)O pomočeh de minimis priglasitelj državnih pomoči in pomoči de minimis poroča v 15 dneh po dodelitvi sredstev.

(4)Poročilo o oceni učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči priglasitelj predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 30. aprila tekočega leta.

Spodbude za naložbe, ki prispevajo k ciljem nacionalnega okvira politike in se ne dodeljujejo kot državne pomoči ali pomoči de minimis, se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev kot subvencije in naložbeni transferji.

Spodbude se dodeljujejo po postopkih, kot izhaja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe.

Spodbude se dodeljujejo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter storitve, s katerimi se ne izvajajo gospodarske dejavnosti, in zajemajo:

-        subvencije za zakup ali nakup vozil na alternativna goriva,

-        subvencije za naložbe v polnilno in oskrbovalno infrastrukturo za vozila na alternativna goriva,

-        naložbene transferje občinam za ukrepe spodbujanja prehoda na alternativna goriva v prometu in izvajanje ukrepov na podlagi lokalnih načrtov za polnilno infrastrukturo.

(1)Upravičeni stroški so stroški naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva, stroški storitev zunanjih izvajalcev ter stroški informiranja in obveščanja javnosti.

(2)Podrobno se vrste upravičenih stroškov in višina sofinanciranja opredelijo v javnem razpisu, javnem pozivu ali v povabilu za predložitev vlog za neposredno potrditev projektov glede na razpoložljiva proračunska sredstva.

(3)Kadar se sofinancira naložba v infrastrukturo, ki se uporablja tako za gospodarske kot negospodarske dejavnosti, sofinanciranje negospodarske dejavnosti te infrastrukture iz javnih virov ne pomeni državne pomoči. Da bi se izognili dodeljevanju državne pomoči za gospodarske dejavnosti prek javnega financiranja negospodarskih dejavnosti, prijavitelj jasno loči stroške financiranja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v vlogi za sofinanciranje in v ID.

(4)Za priznavanje upravičenih stroškov pred izplačilom javnih sredstev prejemniku se smiselno upoštevajo določbe glede preverjanja upravičenih stroškov ter potrebnih dokazil, kot izhaja iz 26. in 27. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.