Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-A)

V Zakonu o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US in 44/19 – odl. US) se v 2. členu v 5. točki besedilo »psihiatrične bolnišnice« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj«, v 7. točki pa za besedo »obravnavi« črta besedilo »izven psihiatrične bolnišnice«.

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, sestavljajo: – izvajalci zdravljenja duševnih motenj, – izvajalci socialno varstvenih storitev, – izvajalci nadzorovane obravnave, – izvajalci obravnave v skupnosti.

(2)Izvajalci zdravljenja duševnih motenj so: – javni zdravstveni zavodi, – pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti s področja duševnega zdravja.

(3)Izvajalci socialno varstvenih storitev so: – javni socialno varstveni zavodi, – pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev, – druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.

(4)Izvajalci nadzorovane obravnave so izvajalci zdravljenja duševnih motenj, ki imajo zaposlenega koordinatorja nadzorovane obravnave.

(5)Izvajalci obravnave v skupnosti so: – izvajalci zdravljenja duševnih motenj, – javni socialno varstveni zavodi, – pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev, – druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev, – nevladne organizacije in drugi izvajalci socialno varstvenih in drugih programov na področju duševnega zdravja.

(6)Izvajalci iz pete alineje prejšnjega odstavka opravljajo predvsem naslednje vsebine: 1. preprečevanje institucionalizacije, 2. zagovorništvo, 3. vrstniška podpora, 4. podpora v domačem okolju, 5. svetovanje, samopomoč in izobraževanje, 6. dejavnosti dnevnih centrov, 7. dejavnosti pisarn za svetovanje, 8. stanovanjske in bivalne skupine, 9. pomoč ter podpora pri učenju in študiju, 10. delo z družino in socialno mrežo osebe, 11. treningi socialnih in življenjskih spretnosti, 12. organizacija prostočasnih dejavnosti, 13. dejavnosti zaposlitvenih centrov s podporno zaposlitvijo, 14. usposabljanje za delo.«.

V 5. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«. V drugem odstavku se besedilo »programov in« črta.

Za 5. členom se dodajo novi 5.a, 5.b in 5.c člen, ki se glasijo:

(1)Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki, pri čemer sledi cilju zagotavljanja namestitev za najmanj 12 oseb na 30 000 prebivalcev. Mreža izvajalcev z varovanimi oddelki se objavi na spletnem mestu organov državne uprave.

(2)Mreža iz prejšnjega odstavka se dopolnjuje v skladu s potrebami prebivalstva, pri čemer se šteje, da mreža zadostuje potrebam prebivalstva, če so posamezne vrste varovanih oddelkov v zadnjih dveh letih v povprečju zasedene manj kot 95 %. Mrežo minister, pristojen za institucionalno varstvo, preveri najmanj vsaki dve leti.

(3)Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, vzpostavi, vodi in upravlja evidenco socialno varstvenih zavodov, pri katerih so organizirani varovani oddelki. Evidenca iz prejšnjega stavka vsebuje naslednje podatke o socialno varstvenih zavodih: 1. naziv in naslov, 2. vrste varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirane, 3. datum in številko sklepa o opravljeni verifikaciji posameznih vrst varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirani, 4. skupno število razpoložljivih mest v varovanih oddelkih in število razpoložljivih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka, 5. skupno število zasedenih mest v varovanih oddelkih in število zasedenih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka, 6. skupno število čakajočih na sprejem in čakajočih za posamezno vrsto varovanega oddelka, ki se vodi na podlagi anonimiziranih identifikacijskih podatkov čakajočega, 7. skupno število prostih mest in število prostih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka za vse socialno varstvene zavode.

(4)Podatke iz 4. do 7. točke prejšnjega odstavka vnese socialno varstveni zavod, pri katerem je organiziran varovani oddelek, in sicer najpozneje v treh dneh od nastanka ali spremembe podatka. Socialno varstveni zavod iz prejšnjega stavka dostopa le do podatkov, ki se nanašajo nanj.

(5)Vpogled v evidenco iz tretjega odstavka tega člena se omogoči sodiščem Republike Slovenije, in sicer za namen odločanja na podlagi tega zakona, ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(6)V socialno varstvenih zavodih se glede na potrebe odraslih oseb organizirajo naslednje vrste varovanih oddelkov: – varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju, – varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), – varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek za osebe z upadom kognitivnih funkcij).

(1)Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ 12 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v varovanem oddelku za osebe z več motnjami zagotovi najmanj: 1. 0,25 zdravnika specialista psihiatrije (v nadaljnjem besedilu: psihiatra), 2. 1 psihologa v zdravstveni dejavnosti, 3. 4 diplomirane medicinske sestre, 4. 8 tehnikov zdravstvene nege, 5. 3 delovne terapevte in 6. 0,25 fizioterapevta.

(2)Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v varovanem oddelku za osebe z več duševnimi motnjami zagotovi najmanj 13 strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo (socialni oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in drugi sodelavci v skladu s potrebami oseb).

(3)Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ 12 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij zagotovi najmanj: 1. 0,25 psihiatra, 2. 1 psihologa v zdravstveni dejavnosti, 3. 4 diplomirane medicinske sestre, 4. 8 tehnikov zdravstvene nege, 5. 1 delovnega terapevta in 6. 0,25 fizioterapevta.

(4)Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe za največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij zagotovi najmanj pet strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo (socialni oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in drugi sodelavci v skladu s potrebami osebe).

(5)V varovanem oddelku mora biti neprekinjeno zagotovljena prisotnost zadostnega števila strokovnih sodelavcev ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

(6)Odgovorna oseba v socialno varstvenem zavodu, pri katerem je organiziran varovani oddelek, zagotovi usposabljanje strokovnih sodelavcev ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz tega člena, ki delajo v varovanem oddelku. Delavci in sodelavci iz prejšnjega stavka se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja redno usposabljajo na področju splošnih vsebin (zlasti duševne motnje, demenca, motnje v duševnem razvoju, odvisnosti, kodeks etičnih načel v socialnem varstvu in osnove pravne ureditve s poudarkom na pravicah uporabnikov) in postopkov (zlasti analiza tveganja, individualno načrtovanje, postopek sprejema) ter načinov, pristopov oziroma tehnik pomoči (zlasti deeskalacijske tehnike, preprečevanje nasilja, nefarmakološki pristopi, uporabniku prilagojena komunikacija).

(1)Varovani oddelek mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje: – sobe za bivanje z največ dvema posteljama, – dovolj velik in ustrezno opremljen prostor za izvajanje družabnih, psihosocialnih in terapevtskih dnevnih aktivnosti, – možnost dostopa do gibanja na prostem najmanj dve uri dnevno, – prostor za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov in – prostor za kajenje v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobačnih izdelkov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek mora varovani oddelek izpolnjevati tudi minimalne tehnične pogoje za izvajalce socialno varstvenih storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.«.

V 7. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

(4)Akcijski načrt iz druge alineje drugega odstavka tega člena za obdobje najmanj dveh let sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

V 27. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Zastopnika za mladoletnika pooblasti njegov zakoniti zastopnik.«.

V 29. členu se v šestem odstavku besedilo drugega stavka spremeni tako, da se glasi: »Glede mladoletnika se obvesti tudi njegovega zakonitega zastopnika.«.

V 30. členu se v drugem odstavku za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran varovani oddelek,«. Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

V 31. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Za mladoletnika pooblasti odvetnika zakoniti zastopnik, razen če je bil postopek uveden na predlog zakonitega zastopnika. V tem primeru odvetnika postavi sodišče.«.

V 32. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Sodišče osebi omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.«.

V 34. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Otroka, ki še ni dopolnil 15 let, se lahko v oddelku pod posebnim nadzorom zadrži le na podlagi sklepa sodišča ali v nujnih primerih.«.

V 36. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka šteje tudi mladoletnik, ki je dopolnil 15 let in je sposoben privolitve v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v napovednem stavku besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega odstavka tega člena«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 40. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«, za njim pa doda besedilo »socialno varstvenega zavoda,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko da za mladoletnika tudi zakoniti zastopnik.«.

V 43. členu se v prvem odstavku v drugem in tretjem stavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«.

V 48. členu se v tretjem odstavku v drugem stavku besedilo »psihiatrične bolnišnice, na območju katere« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega«.

V 51. členu se v drugem odstavku v drugem stavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja,« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj,«, za njim pa doda besedilo »socialno varstveni zavod,«.

V 52. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pozivu se priloži kopija sklepa sodišča o sprejemu.«. Dosedanji drugi stavek postane tretji stavek. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Odredbo za prevoz osebe iz prejšnjega odstavka izvede mobilna enota nujne medicinske pomoči v skladu s predpisom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči, in s predpisom, ki ureja dispečersko službo zdravstva. Nujni prevoz naroči direktor psihiatrične bolnišnice oziroma direktor socialno varstvenega zavoda. Zdravnik iz predpisa, ki ureja službo nujne medicinske pomoči, odloči o vsakokratni sestavi mobilne enote na podlagi pregleda osebe pred prevozom.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem stavku besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »iz drugega odstavka tega člena«.

V 57. členu se v prvem odstavku za besedo »mestu« vejica črta in doda beseda »ali«, besedilo »ali pri izsleditvi tujega državljana, za katerim je razpisana tiralica ali iskanje,« pa se črta.

V 67. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Zoper sklep iz 65. člena tega zakona se lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba, psihiatrična bolnišnica, v kateri je oseba zadržana oziroma je pooblaščena za predlaganje koordinatorja nadzorovane obravnave, drug izvajalec zdravljenja duševnih motenj, ki je pooblaščen za predlaganje koordinatorja nadzorovane obravnave, in socialno varstveni zavod, v varovani oddelek katerega je oseba sprejeta, in sicer v treh dneh od dneva vročitve sklepa.«.

V 70. členu se v prvem odstavku besedilo »najmanj 14 dni« nadomesti z besedilom »najmanj pet dni«. V drugem odstavku se besedilo »na podlagi sklepa sodišča« nadomesti z besedilom »v nujnih primerih«.

V 75. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.«.

V 80. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatrične bolnišnice, na območju katere« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega«, besedilo »izven psihiatrične obravnave« pa črta. V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj,«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Nadzorovana obravnava se ne izvaja v socialno varstvenem zavodu in v psihiatrični bolnišnici.«.

Besedilo 83. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sodišče lahko na predlog direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi. Predlog sodišču vsebuje tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz 87. člena tega zakona.

(2)Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsakič največ za šest mesecev.

(3)Za nadaljevanje zdravljenja in za podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi se vloži predlog najmanj 15 dni pred odpustom osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma pred iztekom roka, določenega za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.«.

V 84. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatrične bolnišnice, na območju katere« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega«. V drugem odstavku se besedilo »psihiatrične bolnišnice« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj«.

Besedilo 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »Koordinator nadzorovane obravnave je zaposlen pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj, ki strokovno nadzira njegovo delo.«.

V 87. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »psihiatrične bolnišnice« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj«.

Besedilo 88. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.

(2)Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.

(3)Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega zavoda.«.

V 89. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatrična bolnišnica, na območju katere« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega«.

V 101. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– naziv izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki ga je predlagal,«.

V 103. členu se besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«.

V 104. členu se v prvem odstavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«. V drugem odstavku se besedilo »in programov« črta. V tretjem odstavku se besedilo »in programe« črta.

V 105. členu se v napovednem stavku besedilo »psihiatričnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »zdravljenja duševnih motenj«, besedilo »in programov« pa črta.

V 108. členu se v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »psihiatrične bolnišnice« nadomesti z besedilom »izvajalca zdravljenja duševnih motenj«.

(1)Socialno varstveni zavod vzpostavi tim iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.

(2)Socialno varstveni zavod lahko vzpostavi nov varovani oddelek, če izpolnjuje kadrovski normativ iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona, najmanj v obsegu 50 % normativa, določenega za psihiatra, psihologa v zdravstveni dejavnosti, diplomirano medicinsko sestro in tehnika zdravstvene nege.

(3)Socialno varstveni zavod v varovanem oddelku iz prejšnjega odstavka vzpostavi tim iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.

(4)Plačilo stroškov za storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v varovanih oddelkih se plačuje v sorazmernem delu z realizacijo kadrovskega normativa.

(1)Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 63/09) se uskladi s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 97/09, 84/12 in 85/14) se uskladi s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki iz novega 5.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, vzpostavi evidenco iz tretjega odstavka novega 5.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Ta zakon začne veljati 1. decembra 2023. Št. 500-01/23-28/28 Ljubljana, dne 18. oktobra 2023 EPA 819-IX Državni zbor