Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F)

V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21) se v 1. členu v prvem odstavku za besedilom »gre za zapuščene živali« doda besedilo »in živali v oskrbi«.

V 4. členu se v prvi alineji za besedama »storjeno naklepno« doda besedilo »ali iz malomarnosti«.

V 5. členu se za 25. točko doda nova 26. točka, ki se glasi: »26. terapevtski pes je pes, ki je skladno s standardom »Terapevtski psi SIST 1192« šolan za različne oblike pomoči in podpore v vzgojno izobraževalnih, socialno varstvenih in zdravstvenih programih;«. Dosedanje 26. do 33. točka postanejo 27. do 34. točka. Za dosedanjo 34. točko, ki postane 35. točka, se doda nova 36. točka, ki se glasi: »36. živali v oskrbi so zapuščene, rejne in prostoživeče živali, ki so najdene, odvzete, ali oddane in so potrebne oskrbe ter nimajo primerne oskrbe po drugi zakonodaji;«. Dosedanja 35. točka postane 37. točka.

V 11. členu se v četrtem odstavku na koncu druge alineje pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita: »– pse pomočnike invalidov; – terapevtske pse v času izvajanja pomoči oziroma podpore.«.

V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »slepih« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »invalidov« pa se doda besedilo »in terapevtski psi«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Psi iz prvega odstavka tega člena morajo ob vstopu na javna mesta in v sredstva javnega prevoza nositi oprsnico z vidno oznako, s katero izkazujejo svoj status, razen če je invalidnost spremljajoče osebe neposredno razvidna.«.

V 14.a členu se besedilo »Uporaba živali prostoživečih živalskih vrst za nastopanje ali prikazovanje v cirkusih in cirkusom podobnih prireditvah je prepovedana.« nadomesti z besedilom »Uporaba živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusih je prepovedana.«.

V 15. členu se v prvem odstavku na koncu triindvajsete alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova štiriindvajseta alineja, ki se glasi: »– nastanitev živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije glede na fiziološke, etološke in ekološke potrebe živali.« V drugem odstavku se točka d) spremeni tako, da se glasi: »d) streljanje gojene divjadi v oborah ali uporaba strelnega orožja s prostim projektilom za namen zakola rejnih živali v skladu s predpisi Unije, ki urejajo zaščito živali pri zakolu, in predpisi Unije o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, vendar le kadar živali ni mogoče drugače fiksirati oziroma bi to fiksiranje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;«. Na koncu točke g) se podpičje nadomesti s piko, točka h) pa se črta. V tretjem odstavku se za besedama »storjeno naklepno« doda besedilo »ali iz malomarnosti«.

Za 33. členom se doda novo poglavje z naslovom »III.a PREHODNI HLEVI« in nov 33.a člen, ki se glasi: Za začasno ali trajno odvzete rejne živali se pomoč, oskrba in namestitev zagotovijo v prehodnem hlevu. Naloge prehodnega hleva opravlja nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje predpisane pogoje za nastanitev odvzetih živali, ali zbirni center, ki je odobren pri pristojnem organu za veterinarstvo. Nevladna organizacija ali kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, sklene pogodbo s pristojnim upravnim organom, pristojnim za veterinarstvo. Minister predpiše podrobnejše pogoje glede bivalnih pogojev, nastanitve in oskrbe živali, opreme, zagotavljanja varstva živali in z namestitvijo in oskrbo povezanih stroškov.«.

Za 36.a členom se dodajo novi 36.b, 36.c in 36.č člen, ki se glasijo: Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, nevladnim organizacijam iz 34. člena tega zakona v okviru prostovoljnega udejstvovanja omogoči izvajanje nalog svetovanja skrbnikom živali, osveščanja in opozarjanja na nepravilnosti v zvezi z živalmi ter sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da imenuje kvalificirane prijavitelje nepravilnega ravnanja z živalmi (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj). Za izvajanje pete alineje drugega odstavka 34. člena tega zakona lahko prijavitelj v sodelovanju z uradnim veterinarjem, tudi z njegovo navzočnostjo, pri skrbniku živali, pri katerem zazna nepravilno ravnanje ali kršitve obveznosti iz tega zakona, fotografira nepravilnosti, ga pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti ali nadaljevanja kršitev poda prijavo v reševanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. Prijavitelj lahko nepravilnosti fotografira le v primeru suma povzročanja nepotrebnega trpljenja živali ob navzočnosti uradnega veterinarja na način, da ne stopi na zasebno zemljišče skrbnika živali ter na način, da so na fotografijah zajete samo živali in ne osebe. Fotografiranje se sme izvesti iz javnega kraja, z zasebnega zemljišča pa le, če to dovoli lastnik ali posestnik tega zemljišča. Fotografije hrani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nadzor nad varstvom osebnih podatkov se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uradni veterinar lahko uporabi zbrane dokaze in izjave prijavitelja v inšpekcijskem postopku. V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, prijavitelj nemudoma obvesti pristojni organ za veterinarstvo, ki v 48 urah oziroma drugi delovni dan po preteku roka obvesti prijavitelja o ugotovitvah. Prijavitelj lahko v primeru nestrinjanja z ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo zahteva ponovno presojo ugotovitev, ki jo izvede tričlanska komisija upravnega organa za veterinarstvo, določena izmed uradnih veterinarjev in predstavnika Centra za dobrobit živali v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta ter pravnika, ki je v komisijo imenovan s strani ministra za pravosodje. Zoper odločitev komisije ni pritožbe. Če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ugotovi, da prijavitelj krši obseg pristojnih nalog ali je pri opravljanju nalog prekoračil pooblastila, mu imenovanje in izkaznico prekliče za obdobje enega leta. V primeru ponovne kršitve, storjene v obdobju petih let od prejšnje kršitve, upravni organ imenovanje in izkaznico trajno prekliče. Zoper odločbo o preklicu ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.

Prijavitelj je lahko vsaka polnoletna oseba, ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje dodatne pogoje: – ima najmanj srednješolsko izobrazbo, – je najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, – ima opravljeno predhodno usposabljanje iz drugega odstavka 36.č člena tega zakona oziroma obnovitveno usposabljanje iz tretjega odstavka 36.č člena tega zakona, – je opravil izpit za prijavitelja in – je predložil potrdilo o nekaznovanosti za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Izpit za prijavitelja kandidat opravlja pred komisijo, ki jo imenuje direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Komisijo sestavljajo predstavnik upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, predstavnik Nacionalnega centra za dobrobit živali in predstavnik nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Za predstavnika nevladne organizacije je lahko imenovan član društva, ki ima opravljeno usposabljanje v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejše kriterije za pridobitev statusa društva ali organizacije, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu. Nevladne organizacije upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predlagajo po eno osebo v seznam članov komisije. Predstavnik nevladne organizacije, ki sodeluje v posamezni komisiji, ni hkrati član nevladne organizacije, iz katere prihaja kandidat. Kandidat, ki je uspešno opravil izpit, na podlagi pisne vloge, ki ji priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena, z imenovanjem pridobi izkaznico, ki jo izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Izkaznica velja pet let. Po preteku mora prijavitelj za ponovno imenovanje opraviti usposabljanje iz tretjega odstavka 36.č člena tega zakona in izpit iz četrte alineje prvega odstavka tega člena. Upravni organ o imenovanih prijaviteljih in izdanih izkaznicah upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo osebno ime, datum pridobitve imenovanja in naziv nevladne organizacije, katere član je prijavitelj, ter zaporedno številko izdane izkaznice. Vsebino in način opravljanja izpita ter obliko in vsebino izkaznice predpiše minister.

Usposabljanje za pristop k izpitu za prijavitelja izvaja Nacionalni center za dobrobit živali, ko je prijavljenih najmanj pet kandidatov. Usposabljanje obsega najmanj 40 ur vsebin s področja biologije, fiziologije, obnašanja in zdravstvenega varstva živali ter predpisov, ki urejajo zaščito živali, in predpisov, ki urejajo postopke inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke. Obnovitveno usposabljanje obsega najmanj deset ur vsebin iz prejšnjega odstavka tega člena. Program in ceno usposabljanja, ki vključuje tudi opravljanje izpita, potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Nacionalni center za dobrobit živali o izvedenih usposabljanjih upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki o udeležencih usposabljanj: osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva, vrsto in vsebino usposabljanja ter datum usposabljanja in zaporedno številko potrdila o opravljenem usposabljanju.«.

Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi: Za nadzor zaščite živali direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, oblikuje posebno enoto uradnih veterinarjev, za katere imenovanje mora podati soglasje pristojni minister v enem mesecu od imenovanja članov. Posebna enota opravlja preglede, nadzoruje pogoje nastanitev in izvaja ukrepe na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Posebna enota uradnih veterinarjev deluje v okviru inšpekcije, pristojne za zaščito živali. Naloge posebne enote uradnih veterinarjev izhajajo iz četrtega odstavka 85. člena Zakona o veterinarskih merilih in skladnostih (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18) ter zajemajo: 1. ukrepanje ob kršitvah, ki se nanašajo na večje število živali; 2. ukrepanje v primeru prometnih nesreč, v katerih je udeleženo večje število živali; 3. opravljanje drugih nalog in aktivnosti po pooblastilu direktorja upravnega organa. Za nadzor zaščite živali se zagotavlja stalna pripravljenost.«.

V 43. členu se v tretji alineji drugi in tretji stavek nadomestita z besedilom »Za začasno odvzete rejne živali uradni veterinar odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če to ni možno, pa se živali trajno odvzamejo in namestijo v prehodnem hlevu in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodajo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Če se trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za izvajanje nalog skrbi za živali iz 33. člena tega zakona ali za dejavnost oskrbe trajno odvzetih rejnih živali iz 33.a člena tega zakona.«. Na koncu šestnajste alineje se pika nadomesti s podpičjem in doda nova sedemnajsta alineja, ki se glasi: »– za izvajanje nadzora zaščite živali v klavnicah pri razkladanju, pri nameščanju živali v začasne hleve, pri dogonu na klavno linijo, med fazo omamljanja in med zakolom, odrediti izvajalcu dejavnosti na njegove stroške videonadzor ravnanja z živalmi, ki je na vpogled uradnemu veterinarju, v primeru suma storitve kaznivega dejanja tudi organom pregona. O odrejenem videonadzoru izvajalec dejavnosti obvesti zaposlene v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Posnetki ne predstavljajo informacije javnega značaja. Hrambo posnetkov se odredi za obdobje največ enega leta.«.

Posebno enoto iz novega 42.a člena zakona po predhodnem soglasju pristojnega ministra imenuje direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Spremenjeni 15. člen zakona, ki se nanaša na točko h), se ne uporablja za pse, ki so bili vpisani v centralni register hišnih živali pred uveljavitvijo tega zakona. Psi iz prejšnjega stavka se po začetku uporabe spremenjenega 15. člena zakona lahko privezujejo s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg, ali z oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, s privezom, ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila. Takšen privez za vse pse iz prejšnjega stavka sme veljati največ za obdobje dveh let od uveljavitve tega zakona. Spremenjena prva alineja 4. člena zakona se začne uporabljati 1. 9. 2024.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 510-05/23-8/73 Ljubljana, dne 18. oktobra 2023 EPA 746-IX Državni zbor