Uredba o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

(1)Ta uredba ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP), ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2)Ta uredba določa namen podpore, upravičenca, pogoje za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, obveznosti, pogoje za izplačilo sredstev, finančne določbe, upravne sankcije in skupne določbe za izvajanje Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2025/2649 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sistemom pogojenosti, vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil, vrstami intervencij v nekaterih sektorjih in intervencij za razvoj podeželja ter letnimi poročili o smotrnosti in Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z začasnimi ustavitvami plačil, letno potrditvijo smotrnosti ter kontrolami in sankcijami (UL L št. 2025/2649 z dne 31. 12. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi pomenijo: 1. vodja kmetijskega gospodarstva iz točke b) šestega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je nosilec kmetijskega gospodarstva; 2. metodologija Farm Accountancy Data Network je v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 46 z dne 19. 2. 2015, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/2499 z dne 12. decembra 2022 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 325 z dne 20. 12. 2022, str. 31), opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov (v nadaljnjem besedilu: metodologija FADN); 3. obračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

S to uredbo se izvajata intervenciji: 1. podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz točke a) drugega odstavka 75. člena Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: intervencija podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov) in 2. medgeneracijski prenos znanja iz 78. člena Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: intervencija medgeneracijski prenos znanja).

(1)Namen intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je dodelitev zagonske pomoči mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.

(2)Cilji intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov so izboljšanje starostne strukture vodij kmetijskih gospodarstev, povečanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in vzpostavitev oziroma ohranitev delovnih mest na prevzetem kmetijskem gospodarstvu.

(3)Zagonska pomoč iz prvega odstavka tega člena se šteje za drugo dejavnost v skladu z uredbo, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij).

(1)Vlagatelj je mladi kmet, ki je: 1. fizična oseba, 2. samostojni podjetnik posameznik ali 3. družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe (v nadaljnjem besedilu: enoosebna gospodarska družba).

(2)Mladi kmet iz prejšnjega odstavka je na dan vložitve vloge na javni razpis nosilec kmetijskega gospodarstva, pri čemer ne sme biti nosilec tega kmetijskega gospodarstva več kot pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis.

(3)Fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik in družbenik enoosebne gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena so na dan vložitve vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, so ustrezno poklicno usposobljeni in imajo ustrezno znanje in spretnosti.

(4)Kot ustrezna poklicna usposobljenost iz prejšnjega odstavka se šteje naslednja izobrazba, za katero se priloži dokazilo k vlogi na javni razpis: 1. izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti, in sicer najmanj izobrazba po izobraževalnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 3. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij ali 2. izobrazba nekmetijske smeri, in sicer najmanj izobrazba po izobraževalnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 3. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, in pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(5)S kmetijstvom povezane dejavnosti iz 1. točke prejšnjega odstavka so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.

(6)Ustrezno znanje in spretnosti iz tretjega odstavka tega člena se dokazujejo z delovnimi izkušnjami vlagatelja, pri čemer se kot delovne izkušnje štejejo: 1. vključenost v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vlagatelj mora biti vključen v zavarovanje iz te točke v skupnem trajanju najmanj tri leta pred vložitvijo vloge na javni razpis; 2. članstvo na kmetiji v skupnem trajanju najmanj tri leta pred vložitvijo vloge na javni razpis, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG); 3. opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec ni vlagatelj, kar se dokazuje z izjavo nosilca tega kmetijskega gospodarstva, da je vlagatelj pridobil izkušnje na tem kmetijskem gospodarstvu, pri čemer mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki poda to izjavo, vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva v skupnem trajanju najmanj tri leta pred vložitvijo vloge na javni razpis. V primeru smrti nosilca kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega stavka poda izjavo novi nosilec tega kmetijskega gospodarstva, ali 4. opravljanje kmetijske dejavnosti, kar se dokazuje z izjavo prenosnika iz prvega odstavka 7. člena te uredbe, da je vlagatelj pridobil izkušnje na prenosnikovem kmetijskem gospodarstvu, pri čemer mora biti prenosnik, ki poda to izjavo, vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva v skupnem trajanju najmanj tri leta pred vložitvijo vloge na javni razpis. V primeru smrti prenosnika iz prejšnjega stavka poda izjavo novi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ni vlagatelj.

(7)Vlagatelj iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje za nosilca majhne družinske kmetije, če ta kmetija najmanj enkrat v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge na javni razpis doseže najmanj 4.000 eurov in manj kot 9.000 eurov standardnega prihodka, ki je razviden iz RKG. Ne glede na prejšnji stavek se vlagatelj iz 1. točke prvega odstavka tega člena ne šteje za nosilca majhne družinske kmetije, če: 1. ima družinska kmetija najmanj enkrat v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge na javni razpis najmanj 7.000 eurov standardnega prihodka ali prihodka iz prodaje, ki se določi na način iz prve ali druge alineje pod b) oziroma na način iz pod č) 5. točke 6. člena te uredbe in 2. družinska kmetija leži na nadmorski višini najmanj 700 metrov, pri čemer je več kot 50 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj v uporabi, v naklonu nad 35 %.

(8)Upravičenec je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev iz 6. člena te uredbe.

(1)Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. vpisan je v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis ali pred tem obdobjem v RKG za to kmetijsko gospodarstvo ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč iz predpisa, ki ureja register kmetijskih gospodarstev; 2. samostojni podjetnik posameznik je vpisan v poslovni register največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis, pri čemer ima registrirane izključno kmetijske dejavnosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, ki so razvidne iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve; 3. mladi kmet kot edini družbenik enoosebne gospodarske družbe je vpisan v sodni register največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis in ima v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo; 4. prenos kmetijskega gospodarstva je izveden v skladu s 7. členom te uredbe; 5. če vlagatelj ni nosilec majhne družinske kmetije iz sedmega odstavka prejšnjega člena, mora kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj: a) najmanj enkrat v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge na javni razpis imeti najmanj 9.000 eurov in največ 700.000 eurov standardnega prihodka, ki je razviden iz RKG, ali b) v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa imeti prihodek iz prejšnje podtočke, ki se izkazuje na naslednje načine: – s čistim prihodkom od prodaje iz izkaza poslovnega izida kmetijskega gospodarstva, ki je del obračuna davka od dohodka iz dejavnosti, ali – s prihodkom kmetijskega gospodarstva, ki nima izkaza poslovnega izida. Prihodek kmetijskega gospodarstva se ugotavlja po računovodskih predpisih in mora biti izkazan v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali c) imeti v lasti in reji najmanj 100 in največ 240 čebeljih družin, kar je razvidno iz registra čebelnjakov v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč (v nadaljnjem besedilu: register čebelnjakov), pri čemer mora: – biti stanje v naravi usklajeno s stanjem v registru čebelnjakov, – postati lastnik in rejec čebeljih družin v obdobju pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis, in – imeti v lasti in reji najmanj 225 čebeljih družin, če nima v lasti nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, in poročati o številu čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč, č) če je vlagatelj fizična oseba, se v prihodek iz pod b) te točke štejejo prihodki iz kmetijske, gozdarske ali dopolnilne dejavnosti, ki se izkažejo ločeno, z izpisom ločenih stroškovnih mest, ločenih računovodskih kontov ali drugih ustreznih ločenih knjigovodskih listin in evidenc; 6. ustreza opredelitvi mikro oziroma malega podjetja v skladu s prilogo I Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1); 7. za kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, mora biti v letu pred objavo in v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za posamezno leto; 8. za kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je vlagatelj, se predloži poslovni načrt iz 8. člena te uredbe; 9. niso mu bila dodeljena sredstva v okviru intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ali v okviru podukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020); 10. za preneseno kmetijsko gospodarstvo iz prvega odstavka 7. člena te uredbe še niso bila dodeljena sredstva v okviru intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ali v okviru podukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz PRP 2014–2020. Šteje se, da za preneseno kmetijsko gospodarstvo iz prvega odstavka 7. člena te uredbe niso bila dodeljena sredstva, če niso bila dodeljena: - fizični osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je bil kadarkoli pred vložitvijo vloge na javni razpis nosilec prenesenega kmetijskega gospodarstva iz prvega odstavka 7. člena te uredbe, - fizični osebi, ki je družbenik enoosebne gospodarska družbe, če je vlagatelj ta družba; 11. dokazila iz pod a) in b) 5. točke tega odstavka se priložijo vlogi na javni razpis.

(2)Če je s poslovnim načrtom iz 8. člena te uredbe načrtovan naložbeni razvojni cilj iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. poslovni načrt iz 8. člena te uredbe mora vsebovati opis stanja pred izvedbo naložbenega razvojnega cilja in fotografije zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajal naložbeni razvojni cilj; 2. novogradnja enostavnega objekta ali vzdrževanje objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi, pri čemer morajo biti ob vložitvi vloge na javni razpis pridobljena mnenja oziroma soglasja ali druga dovoljenja, če je to določeno s predpisi; 3. če gre za novogradnjo nezahtevnega objekta, mora imeti ob vložitvi vloge na javni razpis pravnomočno gradbeno dovoljenje, pri čemer se mora gradbeno dovoljenje glasiti na vlagatelja; 4. če gre za manjšo rekonstrukcijo objekta, mora vlogi na javni razpis priložiti dokazila, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev za izvedbo manjše rekonstrukcije v skladu z gradbenim zakonom; 5. objekt, na katerem se izvaja vzdrževanje ali manjša rekonstrukcija, mora imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje; 6. naložbeni razvojni cilj se ne sme nanašati na nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje; 7. če vlagatelj ni lastnik ali je solastnik nepremičnine, na kateri se izvajajo novogradnja enostavnega objekta, manjša rekonstrukcija ali vzdrževanje objekta, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje lastnika oziroma soglasje ostalih solastnikov k novogradnji, manjši rekonstrukciji, vzdrževanju v skladu s predpisi, ki urejajo soglasja k tovrstnim naložbam. Soglasje lastnika oziroma solastnikov iz te točke mora imeti overjen podpis in mora biti podano za obdobje najmanj 20 let od leta vložitve vloge na javni razpis; 8. če se naložbeni razvojni cilj iz Priloge 1 te uredbe izvaja na nepremičnini in ne gre za novogradnjo, vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo objekta, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: - če vlagatelj ni lastnik, solastnik ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, na kateri se izvaja naložbeni razvojni cilj, mora vlogi na javni razpis priložiti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu ali služnosti za obdobje najmanj 10 let od leta vložitve vloge na javni razpis in soglasje z overjenim podpisom lastnika nepremičnine za izvedbo naložbenega razvojnega cilja, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te alineje, - če je vlagatelj solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložbeni razvojni cilj, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje ostalih solastnikov za izvedbo naložbenega razvojnega cilja v skladu s predpisi, ki urejajo soglasja k tovrstnim naložbam. Soglasje solastnikov iz te alineje mora imeti overjen podpis in mora biti podano za obdobje najmanj 10 let od leta vložitve vloge na javni razpis, - če gre za nakup opreme za obstoječi zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora imeti objekt pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje. Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi nezahtevni objekt, mora imeti objekt pravnomočno gradbeno dovoljenje; 9. če se naložbeni razvojni cilj nanaša na: - izvedbo zahtevne agromelioracije v skladu s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije, - izvedbo nezahtevne agromelioracije v skladu s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča, mora imeti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se bo predvidena nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, - namakalni sistem za namakanje na tleh, mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja. Če se naložbeni razvojni cilj nanaša na namakanje, ki ne poteka na tleh, mora imeti vodno dovoljenje, razen če se namaka samo z deževnico.

(1)Vlagatelj postane lastnik nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, z nakupom, prenosom podjetja ali z medgeneracijskim prevzemom kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: preneseno kmetijsko gospodarstvo), pri čemer prenosnik prenese na vlagatelja nepremičnine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: prenosnik).

(2)Pri prenosu kmetijskega gospodarstva morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: 1. v obdobju pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis postane vlagatelj lastnik ali solastnik več kot 50 % površin nepremičnin, ki sestavljajo preneseno kmetijsko gospodarstvo, pri čemer se kot datum prenosa kmetijskega gospodarstva šteje začetek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo; 2. nakup kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se dokazuje s kupoprodajno pogodbo, ki se priloži vlogi na javni razpis; 3. prenos podjetja na samostojnega podjetnika prevzemnika ali prenos družbe na vlagatelja se izkazujeta z dokazilom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki se priloži vlogi na javni razpis; 4. v primeru solastništva vlagatelja skupaj z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem mora biti ob vložitvi vloge na javni razpis solastnik vseh nepremičnin, ki so predmet prenesenega kmetijskega gospodarstva, pri čemer mora vlagateljev delež znašati najmanj eno polovico; 5. vlagatelj od datuma prenosa kmetijskega gospodarstva do datuma vložitve vloge na javni razpis ne sme odtujiti: - zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, in - zemljišč, ki so po namenski rabi stavbna zemljišča, in na katerih stojijo kmetijski objekti, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI uvrščeni v skupino nestanovanjske kmetijske stavbe, razen stavbe ribogojnice, ali skupino drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti, razen ribogojnice; 6. ne glede na prejšnjo točko lahko vlagatelj od dneva prenosa kmetijskega gospodarstva do vložitve vloge na javni razpis na zakonskega ali zunajzakonskega partnerja prenese solastniški delež nepremičnine do največ ene polovice ali odtuji lastninsko pravico na nepremičnini v javno korist.

(3)Če gre za medgeneracijski prevzem iz prvega odstavka tega člena, morajo biti poleg zahtev iz 1., 4., in 5. točke prejšnjega odstavka izpolnjene tudi naslednje zahteve: 1. medgeneracijski prevzem se dokazuje z izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju v primeru smrti prenosnika; 2. vlagatelj ne sme postati lastnik ali solastnik nepremičnin prenesenega kmetijskega gospodarstva na podlagi pravnega posla med sorojenci, zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem; 3. prenosnik prenese vse nepremičnine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, so v njegovi lasti in so na območju Republike Slovenije; 4. če je prenosnik solastnik nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, morata poleg prenosnika svoje solastniške deleže nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo in so na območju Republike Slovenije, prenesti tudi prenosnikov zakonec ali zunajzakonski partner; 5. obveznost prenosa iz tega odstavka ne velja za: - stanovanjske stavbe v skladu s stanovanjskim zakonom, - površine v obsegu največ 0,5 ha, vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih, in so namenjeni uporabi teh zemljišč, razen če gre za objekte za rejo živali, - solastninske deleže zemljišč agrarne skupnosti, v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti; - objekte, namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, če vlagatelj ni nosilec te dejavnosti, - zemljišča, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, uvrščena med ostala nekmetijska zemljišča.

(1)Sestavni deli poslovnega načrta so: 1. izhodiščno stanje prenesenega kmetijskega gospodarstva; 2. seznam razvojnih ciljev prenesenega kmetijskega gospodarstva iz Priloge 1 te uredbe, in načrt izvedbe teh ciljev z opisom dejavnosti, s katerimi se prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetijskega gospodarstva (na primer naložba, usposabljanje, svetovanje ali druga aktivnost) in 3. ekonomska upravičenost naložbenih razvojnih ciljev iz Priloge 1 te uredbe, ki se izkaže z načrtom proizvodnje.

(2)Obvezni razvojni cilji iz prejšnjega odstavka so: 1. če vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis še nima vzpostavljenega knjigovodstva iz te točke, vzpostavitev knjigovodstva: - na ime vlagatelja za davčne namene, ali - na ime vlagatelja v skladu z metodologijo FADN; 2. vključitev v usposabljanje s področja upravljanja kmetijskega gospodarstva in finančnih spretnosti, v skladu z uredbo, ki ureja podintervencijo izmenjava znanj in prenos informacij; 3. razvojni cilj, ki prispeva k doseganju varstva okolja in 4. razvojni cilj, ki prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam.

(3)Cilji iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni v skladu z 2., 3. in 5. točko 10. člena te uredbe.

(4)Razvojni cilji iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na kmetijsko dejavnost oziroma dopolnilno dejavnost, ki jo opravlja vlagatelj, pri čemer mora biti končni proizvod dopolnilne dejavnosti kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije).

(5)Če je razvojni cilj iz prvega odstavka tega člena naložbeni razvojni cilj, se mora izvesti na območju Republike Slovenije. Naložbeni razvojni cilj ne more biti del poslovnega načrta, če vlagatelj za ta cilj uveljavlja ali mu je dodeljena podpora v okviru drugih intervencij iz SN SKP ali finančnih instrumentov.

(6)Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoj iz tretje alineje pod c) 5. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe, ne sme izbrati razvojnega cilja iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki vključuje naložbo, za katero mu je bila dodeljena podpora v okviru intervencije iz uredbe, ki ureja intervencije v sektorju čebelarskih proizvodov iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(7)Podrobnejši sestavni deli poslovnega načrta in načrt proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se opredelijo v javnem razpisu.

(1)Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor: 1. socialnoekonomski vidik: a) starost vlagatelja, b) spol vlagatelja, c) izobrazba vlagatelja, č) načrtovan prispevek k varstvu okolja in trajnosti, d) standardni prihodek ali prihodek, ki ga dosega kmetijsko gospodarstvo, oziroma število čebeljih družin. Merilo iz te podtočke se ne uporablja za vlagatelja, ki je nosilec majhne družinske kmetije, e) preusmeritev ali povečanje proizvodnje v trajne nasade in sektorje z nižjo stopnjo samooskrbe. Seznam sektorjev z nižjo stopnjo samooskrbe se objavi v javnem razpisu na podlagi podatkov iz poročila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Merilo iz te podtočke se ne uporablja za vlagatelja, ki je nosilec majhne družinske kmetije, f) vključenost ali načrtovana vključitev prenesenega kmetijskega gospodarstva v shemo kakovosti hrane in g) načrtovana vključitev vlagatelja v neobvezno izobraževanje; 2. geografski vidik: a) naklon kmetijskih zemljišč, ki jih ima vlagatelj v uporabi, b) lokacija kmetijskega gospodarstva glede na gostoto poseljenosti po občinah. Seznam občin z gostoto poseljenosti se objavi v javnem razpisu na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, c) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini, kjer je delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih več kot 55 let, večji od slovenskega povprečja. Seznam občin z deleži nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih več kot 55 let, se objavi v javnem razpisu na podlagi podatkov RKG, č) lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini, ki leži v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki določa obmejna problemska območja.

(2)Med vlogami, ki dosežejo vstopni prag 20 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev.

(3)Podrobnejša merila iz prvega odstavka tega člena in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se določijo v javnem razpisu.

Poleg splošnih obveznosti upravičenca iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti: 1. knjigovodstvo iz 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe mora za namen izvajanja intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, voditi najmanj dve obračunski leti od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in izpolniti naslednje zahteve: - če vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora do 15. oktobra tekočega leta predložiti dokaz o poslovnem uspehu oziroma obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), - če vodi knjigovodstvo v skladu z drugo alinejo 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, mora v skladu z metodologijo FADN zagotoviti standardno obdelavo podatkov in standardno obdelane podatke do 20. decembra tekočega leta predložiti ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 2. enega od razvojnih ciljev iz 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe mora začeti izpolnjevati v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev; 3. razvojni cilji morajo biti izpolnjeni v treh letih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, izvajati pa se lahko začnejo od vložitve vloge na javni razpis; 4. naložbene razvojne cilje iz 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, mora ohranjati do izplačila drugega obroka; 5. cilj vzpostavitve knjigovodstva iz 1. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe mora biti izpolnjen najpozneje z začetkom obračunskega leta po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev; 6. upravičenec od izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zahtevka za izplačilo drugega obroka ne sme zmanjšati obsega zemljišč, ki jih ima v lasti oziroma uporabi, za več kot 10 % glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis, razen v primeru morebitne razlastitve, odtujitve ali omejitve lastninske pravice v javno korist, če razlastitveni ali služnostni upravičenec na nepremičnini postane Republika Slovenija, občina ali izvajalec javne službe; 7. če je upravičencu dodeljena višja stopnja podpore na podlagi petega odstavka 14. člena te uredbe: - mora poleg pogoja iz prejšnje točke izpolniti tudi pogoj, da delež zemljišč, ki jih ima v uporabi in so v preusmeritvi oziroma so vključena v ekološko kmetovanje v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, poveča na najmanj 80% kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis, in sicer do vložitve zahtevka za izplačilo drugega obroka, pri čemer se upošteva zbirna vloga v letu pred vložitvijo zahtevka za izplačilo drugega obroka, - mora v letu oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka uveljavljati intervencijo ekološko kmetovanje v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, kar je razvidno iz zbirne vloge; 8. upravičenec od izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zahtevka za izplačilo drugega obroka ne sme zmanjšati števila čebeljih družin za več kot 10 % glede na stanje ob vložitvi vloge na javni razpis, če mu je bila podpora dodeljena na podlagi izjeme od pogoja standardnega prihodka iz pod c) 5. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe, pri čemer število čebeljih družin ne sme biti manjše od 100 ali manjše od 225, če gre za vlagatelja, ki izpolnjuje pogoj iz tretje alineje pod c) 5. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe. Pogoj iz te točke je razviden iz registra čebelnjakov; 9. upravičenec mora še pet let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev: - biti vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva, - za preneseno kmetijsko gospodarstvo vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za posamezno leto, razen, če izpolnjuje pogoj iz tretje alineje iz pod c) 5 točke prvega odstavka 6. člena te uredbe in ni prevzel nepremičnin kmetijskega gospodarstva, - biti vpisan v poslovni register, če je samostojni podjetnik posameznik, - biti vpisan v sodni register, če je enoosebna gospodarska družba, - biti vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu je bila dodeljena podpora na podlagi vloge, vložene na sklop javnega razpisa iz prve alineje prvega odstavka 13. člena te uredbe, - sporočati stanje čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč, če ob vložitvi vloge na javni razpis ni bil nosilec majhne družinske kmetije in je izpolnjeval pogoj iz pod c) 5. točke prvega odstavka 6. člena.

(1)Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo drugega obroka predložiti poročilo o izvedenih ciljih iz poslovnega načrta.

(2)Če poslovni načrt vključuje naložbeni razvojni cilj iz Priloge 1 te uredbe, vključno z obveznostjo poplačila deležev drugim upravičencem v skladu s pogodbo o prevzemu kmetije s strani mladega kmeta, se za namene določitve višine podpore, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za oproščeno dohodnine, predložijo dokazila iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij in druga dokazila, ki se določijo z javnim razpisom.

(3)Upravičenec vloži zahtevek za izplačilo drugega obroka po izvedbi poslovnega načrta, vendar: 1. ne prej kot tri mesece pred potekom roka za izvedbo poslovnega načrta in 2. najpozneje v dveh mesecih po preteku obdobja iz 3. točke prejšnjega člena.

(4)Sestavine poročila o ciljih iz poslovnega načrta iz prvega odstavka tega člena, skupaj z dokazili o izpolnitvi teh ciljev, se določijo z javnim razpisom.

Če upravičenec po izdaji odločbe o pravici do sredstev ne more izpolniti razvojnega cilja, ki ga je načrtoval v poslovnem načrtu iz 8. člena te uredbe, lahko v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, na agencijo vloži zahtevek za zamenjavo razvojnega cilja z drugim ciljem iz Priloge 1 te uredbe, pri čemer lahko v času izvajanja poslovnega načrta zamenja največ dva razvojna cilja. Če so bile na podlagi tega cilja vlagatelju dodeljene točke v okviru meril za izbor, mora biti predlagani novi cilj ovrednoten z enakim ali višjim številom točk. Če se zahteva za spremembo obveznosti nanaša na spremembo naložbenega razvojnega cilja, mora upravičenec zahtevku priložiti spremembo poslovnega načrta v delu, ki se nanaša na ekonomsko upravičenost naložbenega razvojnega cilja.

(1)Javni razpis je strukturiran v: - 1. sklop, na katerega vloži vlogo vlagatelj, ki je: a) ob vložitvi vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali ob vložitvi vloge na javni razpis poda izjavo, da se bo v to zavarovanje vključil v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, b) samostojni podjetnik posameznik ali c) enoosebna gospodarska družba; - 2. sklop, na katerega vloži vlogo vlagatelj: a) iz pod a) prejšnje alineje ali b) ki je fizična oseba in izkazuje delovne izkušnje na podlagi 2., 3. ali 4. točke šestega odstavka 5. člena te uredbe; - 3. sklop, na katerega vloži vlogo vlagatelj, ki je nosilec majhne družinske kmetije iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe.

(2)Če je v posameznem sklopu iz prejšnjega odstavka višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev sorazmerno prerazporedi v druga sklopa.

(3)Če dve ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(1)Podpora v okviru intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov se dodeli v obliki povračila poenostavljenih stroškov iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij kot pavšalni znesek.

(2)Če vlagatelj vloži vlogo na javni razpis iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, znesek podpore znaša 40.000 eurov in se poveča za: - 5.000 eurov, če ima vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis pridobljeno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti oziroma pridobljen mojstrski izpit za čebelarja; - 3.000 eurov, če vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s 1. točko drugega odstavka 8. člena te uredbe.

(3)Če vlagatelj vloži vlogo na javni razpis iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena, znesek podpore znaša 18.600 eurov in se poveča za: - 5.000 eurov, če ima vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis pridobljeno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti oziroma pridobljen mojstrski izpit za čebelarja; - 3.000 eurov, če vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s 1. točko drugega odstavka 8. člena te uredbe.

(4)Če vlagatelj vloži vlogo na sklop javnega razpisa iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena, znesek podpore znaša 10.000 eurov in se poveča za 5.000 eurov, če ima ob vložitvi vloge na javni razpis vlagatelj pridobljeno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti oziroma pridobljen mojstrski izpit za čebelarja.

(5)Znesek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se poveča za 20 %, če znaša delež površin iz zbirne vloge, s katero vlagatelj uveljavlja zahtevek za intervencijo ekološko kmetovanje v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, najmanj 50 % glede na vsa zemljišča v uporabi, in vlagatelj uveljavlja višji znesek podpore na podlagi tega odstavka. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto, ki se določi v javnem razpisu.

(6)Podpora se izplača v dveh obrokih, in sicer: - prvi obrok v višini 90 % dodeljenih sredstev se izplača na podlagi odločbe o pravici do sredstev in - drugi obrok v višini 10 % dodeljenih sredstev se izplača na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki se vloži v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe.

(1)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 2. do 6. točke in 8. točke ali obveznosti iz prve, druge ali šeste alineje 9. točke 10. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila drugega obroka.

(2)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti vodenja knjigovodstva iz 1. točke 10. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila drugega obroka. Upravičenca, ki ne predloži dokazil v skladu s prvo ali drugo alinejo 1. točke 10. člena te uredbe, se pozove, da predloži ustrezna dokazila v roku 30 dni od vročitve poziva. Upravičenec, ki po pozivu ne predloži dokazil, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila drugega obroka.

(3)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz tretje, četrte ali pete alineje 9. točke 10. člena te uredbe, kar se preverja vsako leto trajanja obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 9.000 eurov za vsako leto, za katero je ugotovljena kršitev.

(4)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 7. točke 10. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % odobrenih sredstev, drugi obrok pa se mu ne izplača.

(5)Upravičenec, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis kandidiral na 1. sklop pod a) prve alineje prvega odstavka 13. člena te uredbe in se je ob vložitvi vloge na javni razpis zavezal, da se bo v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev vključil v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tega ni storil, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila drugega obroka.

Ob prenosu družinske kmetije zaradi smrti njenega nosilca, ki je upravičenec, lahko preidejo pravice, obveznosti in upravne sankcije iz intervencije iz te uredbe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, na novega nosilca družinske kmetije, če izpolnjuje: 1. pogoj glede starosti iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe in 2. obveznosti iz 10. člena te uredbe, razen obveznosti iz tretje, četrte in pete alineje 9. točke 10. člena te uredbe.

(1)Namen intervencije medgeneracijski prenos znanja je dodelitev podpore prenosnikom, ki izvajajo aktivnosti, s katerimi se na prevzemnika iz drugega odstavka 18. člena te uredbe prenašajo specifična znanja in izkušnje, pridobljene z dolgoletnim opravljanjem kmetijske dejavnosti na prenesenem kmetijskem gospodarstvu.

(2)Cilj intervencije medgeneracijski prenos znanja je usposobiti prevzemnika iz prejšnjega odstavka za nadaljevanje kmetijske dejavnosti na prenesenem kmetijskem gospodarstvu.

(3)Podpora za medgeneracijski prenos znanja iz prvega odstavka tega člena se šteje za drugo dejavnost v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(1)Vlagatelj je prenosnik, ki je fizična oseba, ki izvaja aktivnosti, s katerimi prenaša znanje in izkušnje na prevzemnika iz drugega odstavka 18. člena te uredbe. Če gre za več prenosnikov, je vlagatelj tisti, ki prenese večino površin nepremičnin, ki so predmet prenesenega kmetijskega gospodarstva.

(2)Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev iz 18. člena te uredbe.

(1)Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. ima ustrezna specifična znanja in izkušnje, ki se izkazujejo na naslednje načine: - vpisan je v RKG kot nosilec prenesenega kmetijskega gospodarstva v skupnem trajanju najmanj 10 let pred prenosom kmetijskega gospodarstva, pri čemer se ne upošteva vpis v RKG v obdobju več kot 20 let pred vložitvijo vloge na javni razpis, - vključen je v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer v skupnem trajanju najmanj sedem let pred prenosom kmetijskega gospodarstva, pri čemer se ne upošteva vključenost v zavarovanje v obdobju več kot 20 let pred vložitvijo vloge na javni razpis; - pred prenosom kmetijskega gospodarstva je petkrat oddal zbirno vlogo za preneseno kmetijsko gospodarstvo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali predpisom, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za posamezno leto; 2. vlogi na javni razpis priloži program izvajanja aktivnosti prenosa znanja in izkušenj iz 19. člena te uredbe in izjavo prevzemnika iz drugega odstavka tega člena, da se strinja z vsebino tega programa; 3. ob vložitvi vloge na javni razpis ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; 4. niso mu bila dodeljena sredstva v okviru intervencije medgeneracijski prenos znanja; 5. prevzemniku iz drugega odstavka tega člena je bila izdana odločba o pravici do sredstev na podlagi vloge, vložene na javni razpis prve alineje pod a), druge alineje ali tretje alineje prvega odstavka 13. člena te uredbe, ki je dokončna.

(2)Prevzemnik je fizična oseba, ki postane lastnik oziroma solastnik nepremičnin prenesenega kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prevzemom, v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe, in je upravičenec do podpore iz intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstva mladih kmetov (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik).

(1)Program izvajanja aktivnosti prenosa znanja in izkušenj (v nadaljnjem besedilu: program) pripravi vlagatelj skupaj s prevzemnikom in vsebuje naslednje skupine aktivnosti: 1. aktivnosti, ki se nanašajo na intervencije na podlagi zadnje vložene zbirne vloge prevzemnika, vključno s praktičnimi prikazi in napotki za varnost pri delu; 2. trženjske aktivnosti; 3. podporne aktivnosti v povezavi z izvajanjem poslovnega načrta iz 8. člena te uredbe; 4. praktične napotke za reševanje specifičnih problemov in administrativne aktivnosti v okviru kmetijske dejavnosti in 5. aktivnosti, ki prispevajo k socialni vključenosti in povezanosti obeh generacij.

(2)Skupine aktivnosti iz prejšnjega odstavka in podskupine aktivnosti so določene v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Aktivnosti iz skupine aktivnosti oziroma podskupine aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: aktivnosti) se izvedejo v treh letih od izdaje odločbe o pravici do sredstev, pri čemer morajo biti izvedene v skladu z 21. členom te uredbe.

(3)Aktivnosti iz tega člena in sestavine programa se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(4)Program se mora začeti izvajati najpozneje v enem letu po začetku izvajanja poslovnega načrta iz 8. člena te uredbe.

(1)Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor: 1. starost vlagatelja; 2. lokacija kmetijskega gospodarstva glede na gostoto poseljenosti po občinah. Seznam občin z gostoto poseljenosti se objavi v javnem razpisu na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije; 3. kakovost programa izvajanja aktivnosti prenosa znanja in izkušenj.

(2)Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnih točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev.

(3)Podrobnejša merila iz prvega odstavka tega člena in točkovnik za ocenjevanje vlog na javni razpis se določijo v javnem razpisu.

Poleg splošnih obveznosti upravičenca iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti: 1. aktivnosti iz posameznih skupin aktivnosti iz prvega odstavka 19. člena te uredbe morajo biti izvedene v skladu s programom, pri čemer morajo biti aktivnosti iz ene ali več skupin aktivnosti izvedene v skupnem obsegu najmanj 324 ur na leto in najmanj 15 ur na mesec; 2. udeležiti se mora svetovanja, ki ga v času izvajanja programa za prevzemnika izvaja javna služba kmetijskega svetovanja na prevzetem kmetijskem gospodarstvu, in 3. po vsakem zaključenem dvanajstmesečnem obdobju izvajanja programa mora v dveh mesecih predložiti poročilo o izvedenih aktivnostih tega obdobja (v nadaljnjem besedilu: poročilo) in izjavo prevzemnika, da so bile te aktivnosti izvedene.

(1)Poleg splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo, katerega sestavine se določijo z javnim razpisom.

(2)Upravičenec vloži zahtevek za izplačilo sredstev najpozneje v dveh mesecih po preteku posameznega dvanajstmesečnega obdobja iz 3. točke prejšnjega člena.

Če upravičenec po izdaji odločbe o pravici do sredstev ne more izpolniti aktivnosti, ki jo je načrtoval s programom, na agencijo vloži zahtevek za zamenjavo aktivnosti z drugo aktivnostjo, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pri čemer lahko predlaga zamenjavo največ dveh aktivnosti iz programa.

(1)Podpora v okviru intervencije medgeneracijski prenos znanja se dodeli v obliki povračila poenostavljenih stroškov iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij kot pavšalni znesek v višini 10.800 eurov.

(2)Podpora iz prejšnjega odstavka se izplača na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev iz drugega odstavka 22. člena te uredbe v treh obrokih, pri čemer vsak obrok znaša 3.600 eurov.

(1)Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti: 1. glede letnega oziroma mesečnega števila ur izvedenih aktivnosti iz 1. točke 21. člena te uredbe, izgubi pravico do izplačila sredstev za leto ugotovitve te kršitve; 2. izvedbe aktivnosti iz programa iz 1. točke 21. člena te uredbe, izgubi pravico do izplačila zadnjega obroka in mora vrniti vsa izplačana sredstva; 3. iz 2. točke 21. člena te uredbe, izgubi pravico do izplačila sredstev v višini 10 % sredstev, ki se uveljavljajo z zahtevkom za izplačilo sredstev.

(2)Upravičenca, ki ne izpolni obveznosti iz 3. točke 21. člena te uredbe, se pozove, da predloži poročilo v roku 30 dni od vročitve poziva. Upravičenec, ki po pozivu ne izpolni obveznosti iz 3. točke 21. člena te uredbe, izgubi pravico do izplačila preostanka sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(1)Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2)Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa.

(3)Podrobnejši pogoji iz 5., 6. in 18. člena te uredbe in dokazila za izpolnjevanje teh pogojev se določijo z javnim razpisom.

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo v treh mesecih od dneva izdaje odločbe o pravici do sredstev.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Seznam razvojnih ciljev Priloga 2: Seznam nacionalnih poklicnih kvalifikacij Priloga 3: Seznam aktivnosti prenosa znanja s prenosnika na prevzemnika