Uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

(1)Ta uredba vsebuje skupne določbe za izvajanje intervencij in podintervencij razvoja podeželja iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP), ki niso vezane na površino ali živali, in so določene v 3. členu te uredbe. SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani skupne kmetijske politike.

(2)S to uredbo se za intervencije in podintervencije iz prejšnjega odstavka določajo splošni pogoji za odobritev in izplačilo sredstev, postopek dodelitve in izplačila sredstev, oblike podpore in omejitve glede višine podpore, obseg razpoložljivih finančnih sredstev, splošne obveznosti upravičenca, kontrolni sistem, upravne sankcije ter višja sila in izjemne okoliščine za izvajanje:

1.Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2025/2649 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sistemom pogojenosti, vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil, vrstami intervencij v nekaterih sektorjih in intervencij za razvoj podeželja ter letnimi poročili o smotrnosti in Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z začasnimi ustavitvami plačil, letno potrditvijo smotrnosti ter kontrolami in sankcijami (UL L št. 2025/2649 z dne 31. 12. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);

2.Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2025/2649 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sistemom pogojenosti, vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil, vrstami intervencij v nekaterih sektorjih in intervencij za razvoj podeželja ter letnimi poročili o smotrnosti in Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z začasnimi ustavitvami plačil, letno potrditvijo smotrnosti ter kontrolami in sankcijami (UL L št. 2025/2649 z dne 31. 12. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);

3.Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/2190 z dne 22. septembra 2025 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta glede nomenklature za razsežnosti in kode za vrste ukrepov za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in SPP (UL L št. 2025/2190 z dne 24. 10. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU);

4.Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1962 z dne 18. julija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2289 glede predstavitve vsebine strateških načrtov SKP v zvezi s standardoma DKOP 7 in 8 ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1475 glede zagotavljanja nekaterih podatkov za namene spremljanja in vrednotenja s strani držav članic (UL L št. 2024/1962 z dne 19. 7. 2024);

5.Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 95), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/310 z dne 5. decembra 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/127 glede postopka letne potrditve smotrnosti in postopka potrditve skladnosti (UL L št. 2025/310 z dne 12. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/127/EU);

6.Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/128 z dne 21. decembra 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 131), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2773 z dne 13. decembra 2023 o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/128 glede nekaterih določb za EKJS in EKSRP o revizijskih metodah, pregledu transakcij in izjavi o upravljanju (UL L št. 2023/2773 z dne 14. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/128/EU).

(3)Za intervencije in podintervencije iz prvega odstavka tega člena, za izvajanje katerih se dodeli državna pomoč ali pomoč de minimis v skladu z akti Evropske unije, se s to uredbo določajo splošne skupne zahteve in pogoji za izvajanje:

1.Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU); 2. Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjenih s Sporočilom Komisije o popravku Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. C/2024/1902 z dne 5. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Smernice EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje);

3.Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU); 4. Smernic Evropske unije o regionalni državni pomoči (UL C št. 153 z dne 29. 4. 2021, str. 1), zadnjič spremenjenih s Sporočilom Komisije o spremembi odstavka 188 ter prilog I in IV k Smernicam o regionalni državni pomoči v zvezi z vmesnim pregledom kart regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027 (UL C št. 194 z dne 2. 6. 2023, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Smernice EU o regionalni državni pomoči); in

5.Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).

(4)Drugi pogoji za odobritev in izplačilo sredstev, vrste upravičenih stroškov, pogoji glede državne pomoči oziroma pomoči de minimis, obveznosti in upravne sankcije za izvajanje intervencij in podintervencij iz 3. člena te uredbe se določijo v predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij oziroma podintervencij, izdanih na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: 1. projekt je predmet podpore, ki je sestavljen iz upravičenih aktivnosti v okviru intervencije ali podintervencije iz 9.2., 11., 23., 27., 28. in 31. točke Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Aktivnosti iz te točke lahko vključujejo tudi naložbo iz 2. točke tega člena; 2. naložba je predmet podpore, ki je vlaganje v: - opredmetena sredstva, kot so zemljišča, objekti, stroji in oprema, oziroma - neopredmetena sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina; 3. druga dejavnost je predmet podpore v okviru intervencije ali podintervencije iz 9.1., 10., 19., 22. in 32. točke Priloge 1 te uredbe; 4. mikro, malo in srednje podjetje je podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU ali pogoje iz Priloge I Uredbe 651/2014/EU; 5. veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU ali pogojev iz Priloge I Uredbe 651/2014/EU; 6. enotno podjetje so vsi subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in so med seboj najmanj v enem od razmerij iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 2023/2831/EU; 7. podjetje v težavah je podjetje iz 59. točke 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU ali točke

(63)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje; 8. ureditev objekta je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in obsega novogradnjo in rekonstrukcijo objekta; 9. skrita oprema je oprema objekta in druga oprema, do katere po zaključku naložbe iz 2. točke tega člena ni mogoče dostopati; 10. poenostavljeni stroški so stroški na enoto, pavšalni zneski in financiranje po pavšalni stopnji v skladu s točko (b), (c) in (d) prvega odstavka 83. člena Uredbe 2021/2115/EU; 11. dejansko nastali stroški so stroški, ki niso poenostavljeni stroški iz prejšnje točke; 12. skupna načrtovana vrednost naložbe ali projekta je celotna vrednost naložbe ali projekta, ki: - jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis, če se podpora dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe, - je določena na podlagi predpisov, ki urejajo izvajanje intervencij, ali predpisa, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto iz zakona, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: katalog stroškov), če se podpora dodeli v obliki povračila poenostavljenih stroškov v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe, ali - se določi v skladu s prvo in drugo alinejo te točke, če se podpora dodeli kot kombinacija podpore v skladu s 3. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe; 13. nadzorstveni pregled je pregled, ki ga opravi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), za preverjanje izvedenih pregledov na kraju samem; 14. finančno leto je kmetijsko finančno leto iz 35. člena Uredbe 2021/2116/EU.

Intervencije in podintervencije iz SN SKP, ki niso vezane na površino ali živali, in jih ureja ta uredba, so določene v Prilogi 1 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: intervencije in podintervencije).

(1)Razpoložljiva sredstva za izvajanje intervencij in podintervencij ter stopnja sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) in proračuna Republike Slovenije so opredeljeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2023–2027 namenjena izvedbi intervencij in podintervencij, se v skladu s 155. členom Uredbe 2021/2115/EU lahko uporabijo tudi za poplačilo nastalih obveznosti do upravičencev iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki so bile prenesene v SN SKP, pri čemer je prevedba ukrepov oziroma podukrepov iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, v intervencije in podintervencije iz SN SKP razvidna iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Intervencije in podintervencije se izvajajo po upravnem postopku iz zakona, ki ureja kmetijstvo, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek, na podlagi javnega razpisa. Ne glede na prejšnji stavek se podintervencija iz točke 14.1 Priloge 1 te uredbe izvaja po upravnem postopku iz zakona, ki ureja kmetijstvo, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) objavi javni razpis na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)Javni razpis in razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4)Začetek oddaje vlog na javni razpis se določi s predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij.

(5)Obdobje vlaganja vlog na javni razpis se opredeli v javnem razpisu, razen pri odprtem javnem razpisu, pri katerem se vloge vlagajo do datuma zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(6)Pogoji iz 9., 10., 22. in 23. člena te uredbe se podrobneje določijo z javnim razpisom.

(1)Vloga na javni razpis se pri agenciji vloži v elektronski obliki.

(2)Za elektronsko vložitev vloge iz prejšnjega odstavka agencija vzpostavi vstopno spletno mesto, na katerem se vlagatelj ali njegov pooblaščenec s sredstvom elektronske identifikacije ravni zanesljivosti srednja ali visoka prijavi v informacijski sistem agencije, vloži vlogo in se podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(3)Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka se mora pred spletno vložitvijo vloge registrirati pri agenciji in izpolniti izjavo o obstoju in sprejemu pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(4)V skladu z 99. členom Uredbe 2021/2116/EU se vlagatelj ob vložitvi vloge iz prvega odstavka tega člena seznani z objavo in obdelavo njegovih podatkov ter njegovimi pravicami v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

(1)Sredstva se vlagatelju odobrijo z odločbo o pravici do sredstev kot nepovratna finančna pomoč.

(2)Če se podpora dodeli kot državna pomoč ali pomoč de minimis v skladu z 12. členom te uredbe, se: 1. kot datum dodelitve podpore šteje datum vročitve odločbe o pravici do sredstev vlagatelju; 2. v izreku odločbe o pravici do sredstev navede višina dodeljene državne pomoči oziroma pomoči de minimis in opredeli pravna podlaga Evropske unije za odobritev te pomoči; 3. podpora, za katero obveznost plačila nastane v prihodnosti, vključno s podporo, plačljivo v več obrokih, diskontira na vrednost, ki jo je imela ob izdaji odločbe o pravici do sredstev. Na vrednost na dan izdaje odločbe o pravici se diskontirajo tudi upravičeni stroški. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(3)Vloga za spremembo obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev se vloži v elektronski obliki.

(4)Če je predmet podpore naložba ali druga dejavnost in se podpora dodeli v skladu s 3. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe, se v odločbi o pravici do sredstev določi višina podpore, ki se dodeli v skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe, in višina podpore, ki se dodeli v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena te uredbe.

(1)Agencija na osrednjem spletnem mestu državne uprave, do katerega ima vzpostavljeno povezavo tudi enotno spletno mesto Evropske unije, objavi podatke o upravičencih v skladu z 98. členom Uredbe 2021/2116/EU ter IV. in VI. poglavjem Izvedbene uredbe 2022/128/EU.

(2)Če je upravičenec družba v skupini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, agencija poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi podatke o obvladujoči družbi v skladu s Prilogo VIII Izvedbene uredbe 2022/128/EU.

(1)Vlagatelj mora ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje: 1. ni izključen iz prejemanja podpore v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; 2. nima neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; 3. v vlogi na javni razpis navede informacije, potrebne za njegovo identifikacijo, v skladu s četrtim odstavkom 59. člena Uredbe 2021/2116/EU in prvim odstavkom 44. člena Izvedbene uredbe 2022/128/EU. Vlagatelj, ki je družba v skupini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, navede podatke o obvladujoči družbi in od nje odvisnih družbah iz te skupine; 4. vlagatelj, ki je pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost in vodi poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi za davčne namene, za vse poslovne dogodke v zvezi z izvedbo naložbe, projekta ali druge dejavnosti, ki je predmet podpore, od vložitve vloge na javni razpis v skladu s pod (i) točke (b) drugega odstavka 123. člena Uredbe 2021/2115/EU vodi ločeno računovodstvo v skladu z računovodskimi standardi, na primer ločeno stroškovno mesto ali ločene ustrezne računovodske konte. Pogoj iz te točke se ne uporablja za intervencije in podintervencije, pri katerih se sredstva v celoti izplačajo na podlagi odločbe o pravici do sredstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in 5. v vlogi na javni razpis napove časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev in vrednost posameznega zahtevka za izplačilo sredstev, če je tako določeno s predpisom, ki ureja izvajanje intervencij.

(2)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje naslednje pogoje glede na vrsto intervencije ali podintervencije oziroma obliko podpore: 1. izkazati mora zaprtost finančne konstrukcije v skladu z 11. členom te uredbe, razen če gre za intervencijo ali podintervencijo iz 9.1., 10., 14., 19., 22. in 32. točke Priloge 1 te uredbe; 2. če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, ne sme pridobiti opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, blaga ali storitve, ki so predmet podpore, od ponudnikov, ki so 25 % ali več lastniško povezane z vlagateljem. Če se za isti strošek prilaga več ponudb, ponudniki med seboj ne smejo biti več kot 25 % lastniško povezani. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če je vlagatelj javni naročnik in gre za oddajo javnega naročila med osebami v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, ali če je predmet podpore projekt; 3. če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, mora predložiti pisno povpraševanje in tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, razen v primerih iz prvega in šestega odstavka 19. člena te uredbe. Ponudbe so tržno primerljive, če je vlagatelj vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje, v katerem je navedel minimalne pogoje, ki jih morajo blago, storitev ali gradnja izpolnjevati, da bo lahko izbran. Ponudba se ne upošteva, če ne vsebuje minimalnih pogojev iz prejšnjega stavka ali če sta ponudnik in vlagatelj povezana v smislu prejšnje točke. Ponudba iz te točke se glasi na vlagatelja; 4. če uveljavlja predplačilo, morajo biti izpolnjeni pogoji iz 24. člena te uredbe.

(3)Če je vlagatelj naročnik v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi naslednja pogoja: 1. če je javno naročilo izvedel pred vložitvijo vloge na javni razpis in gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje, mora v vlogi na javni razpis navesti številko objave obvestila o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma. Če vlagatelj do vložitve vloge na javni razpis še ni objavil obvestila o oddaji javnega naročila ali okvirnega sporazuma, se šteje, da je pogoj iz te točke izpolnjen, če objavi to obvestilo najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve vloge na javni razpis, ali 2. če je javno naročilo izvedel pred vložitvijo vloge na javni razpis in gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje, mora vlogi na javni razpis priložiti kopijo dokumentacije, iz katere je razviden način določitve vrednosti javnega naročila.

(4)Vlagatelj pogoja iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena ter pogoj iz 2. točke drugega odstavka tega člena izkaže z izjavo v vlogi na javni razpis.

(1)Če je predmet podpore naložba v ureditev objektov, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje: 1. naložba v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ni upravičena do podpore, razen v primeru intervencij iz 4., 5., 12., 13. in 14. točke Priloge 1 te uredbe; 2. če je solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba v ureditev objekta, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje ostalih solastnikov k naložbi v deležu, ki ga določajo predpisi, ki urejajo soglasja k tovrstnim naložbam. Soglasje solastnikov iz te točke mora imeti overjen podpis in mora biti podano za obdobje najmanj 20 let od leta vložitve vloge na javni razpis ali najmanj osem let od leta vložitve vloge na javni razpis, če gre za enostavni objekt; 3. če gre za ureditev zahtevnih, manj zahtevnih ali nezahtevnih objektov, mora imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom, pri čemer se mora gradbeno dovoljenje glasiti na vlagatelja; 4. če gre za ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, se vlogi na javni razpis priloži projektna dokumentacija za izvedbo gradnje v skladu s predpisom, ki ureja projektno in drugo dokumentacijo ter obrazce pri graditvi objektov. Če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, se poleg dokazila iz prejšnjega stavka vlogi na javni razpis priložita popis del in projektantski predračun; 5. če gre za naložbo v ureditev enostavnih objektov: - naložba ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi, ki urejajo graditev objektov, in drugimi predpisi, - morajo biti pridobljena mnenja, soglasja ali druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi predpisi, - se vlogi na javni razpis priloži opis stanja pred naložbo in datumsko in lokacijsko označene fotografije zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, - se vlogi na javni razpis priložijo popis del in stroškov, ki bodo nastali v okviru načrtovane naložbe, če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, - mora imeti vlagatelj na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba, lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico; 6. če kandidira za pridobitev sredstev za naložbo v ureditev objekta, pri kateri so že nastali stroški do vložitve vloge na javni razpis, mora vlogi na javni razpis priložiti: - popis del in stroškov, ki se nanašajo na celotno naložbo, razen v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte, - popis že izvedenih del in stroškov pred vložitvijo vloge na javni razpis in - popis del in stroškov, ki jih uveljavlja z vlogo na javni razpis.

(2)Če je predmet podpore naložba v opremo za objekt, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati naslednje pogoje: 1. če ni lastnik, solastnik ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, v kateri se izvaja ta naložba, mora vlogi na javni razpis priložiti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu ali služnosti za obdobje najmanj deset let od leta vložitve vloge na javni razpis in soglasje z overjenim podpisom lastnika nepremičnine k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke; 2. če je solastnik nepremičnine, v kateri se izvaja ta naložba, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje ostalih solastnikov k naložbi v deležu, ki ga določajo predpisi, ki urejajo soglasja k tovrstnim naložbam. Soglasje solastnikov iz te točke mora imeti overjen podpis in mora biti podano za obdobje najmanj deset let od leta vložitve vloge na javni razpis; 3. če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora biti za objekt izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje. Če gre za naložbo v nakup opreme za obstoječi nezahtevni objekt, mora biti za objekt izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje; 4. predložiti mora datumsko in lokacijsko označene fotografije prostora v objektu, v katerem bo oprema, ki je predmet naložbe; 5. če gre za poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, mora predložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben v skladu z uredbo, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

(3)Če je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja: 1. naložba v ureditev objekta, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer mora pogoja iz 3. točke in druge alineje 5. točke prvega odstavka tega člena izpolniti najpozneje v roku, ki se določi v predpisu, ki ureja izvajanje intervencij. Če vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke prvega odstavka tega člena, mora imeti ob vložitvi vloge na javni razpis na nepremičnini, na kateri se bo izvajala naložba v ureditev objekta, v zemljiški knjigi vpisano lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki omogoča naložbo v ureditev objekta, ali pa mora vlogi na javni razpis priložiti dokazilo o pravici graditi v skladu z gradbenim zakonom; 2. naložba v opremo za objekt, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka.

(1)Finančna konstrukcija naložbe ali projekta je zaprta, če je iz nje razvidno, da bo vlagatelj za plačilo upravičenih stroškov naložbe ali projekta zagotovil lastna sredstva v višini razlike med skupno načrtovano vrednostjo naložbe ali projekta in pričakovano javno podporo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se pri naložbah, pri katerih stopnja intenzivnosti javne podpore znaša 100 %, šteje, da je finančna konstrukcija zaprta, če ima vlagatelj zagotovljena lastna sredstva v višini najmanj 40 % skupne načrtovane vrednosti naložbe.

(3)Vlagatelj zaprtost finančne konstrukcije izkaže: 1. za naložbe do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti ali projekte: s prikazom strukture virov financiranja v vlogi na javni razpis, 2. za naložbe nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti: s prikazom strukture virov financiranja v vlogi na javni razpis ter: – z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki lahko opravlja finančne storitve v Republiki Sloveniji, ali z izjavo javnega sklada, ki izvaja finančne spodbude v skladu z zakonom, ki ureja javne sklade, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije, ali – s sklepom sveta zavoda ali pristojnega organa občine, iz katerega je razvidno, da bo za izvedbo naložbe zagotovil lastna sredstva.

(1)Če se podpora dodeli v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, Smernicami EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, Uredbo 651/2014/EU ali Smernicami EU o regionalni državni pomoči, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz 9. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje: 1. v vlogi na javni razpis mora opredeliti, ali je mikro, malo, srednje ali veliko podjetje; 2. pred datumom vložitve vloge na javni razpis ne sme začeti izvajati naložbe, projekta ali druge dejavnosti, ki je predmet podpore v okviru intervencije ali podintervencije, razen če gre za izjeme iz petega odstavka 6. člena Uredbe 2022/2472/EU, točke

(55)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ali petega odstavka 6. člena Uredbe 651/2014/EU. Če je upravičenec javni naročnik, pred vložitvijo vloge na javni razpis ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila ali okvirnega sporazuma za blago, storitev ali gradnjo, ki je predmet naložbe ali projekta; 3. ne sme biti podjetje v težavah, razen če gre za izjeme, določene v petem odstavku 1. člena Uredbe 2022/2472/EU, točki

(23)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje in točki (c) četrtega odstavka 1. člena Uredbe 651/2014/EU; 4. ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; 5. ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance; 6. če je vlagatelj veliko podjetje in se podpora dodeli v skladu s Smernicami EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ali Smernicami EU o regionalni državni pomoči, mora predložiti obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, iz katerega je razviden spodbujevalni učinek naložbe ali projekta, ter dokumentarna dokazila v podporo obratnemu hipotetičnemu scenariju, kot je to določeno v točki

(52)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje oziroma 64. in 65. točki Smernic EU o regionalni državni pomoči. Vsebina obratnega hipotetičnega scenarija in dokazila za izkazovanje tega se opredelijo z javnim razpisom. Pogoj iz te točke se ne uporablja v primeru izjem iz točke

(52)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje oziroma izjem iz 65. točke Smernic EU o regionalni državni pomoči.

(2)Če se podpora dodeli v skladu z Uredbo 2023/2831/EU: 1. mora vlagatelj izpolnjevati splošne pogoje iz 9. člena te uredbe in vlogi na javni razpis priložiti izjavo, ki vsebuje: – podatek, ali gre za enotno podjetje; če gre za enotno podjetje, se v izjavi navedejo subjekti, ki so z vlagateljem povezani v smislu enotnega podjetja, – podatke o vseh pomočeh de minimis, ki jih je vlagatelj oziroma enotno podjetje prejelo v triletnem obdobju pred vložitvijo vloge na javni razpis, – podatke o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške; 2. vlagatelj ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči de minimis na podlagi predhodnega poziva dajalca pomoči; 3. skupni znesek pomoči po tej uredbi skupaj z drugo pomočjo de minimis ne presega zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 2023/2831/EU; 4. je dodelitev pomoči v primeru združitve ali pripojitve podjetij določena v osmem odstavku 3. člena Uredbe 2023/2831/EU; 5. je dodelitev pomoči, če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, določena v devetem odstavku 3. člena Uredbe 2023/2831/EU.

(3)Splošni pogoji iz tega člena in drugi pogoji za dodelitev državne pomoči ali pomoči de minimis se lahko podrobneje določijo v predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij.

(1)Če se vlagatelju podpora dodeli kot pomoč de minimis, agencija pred odobritvijo podpore posameznemu vlagatelju preveri znesek že dodeljene pomoči de minimis v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo in ministrstvo, pristojno za finance. Če je vlagatelj del enotnega podjetja, agencija pred odobritvijo podpore preveri skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen subjektom, ki tvorijo enotno podjetje.

(2)Vlagatelju se podpora ustrezno zniža, če bi bil z odobreno podporo presežen najvišji dovoljeni znesek ali največja intenzivnost pomoči po aktih Evropske unije, ki urejajo državno pomoč ali pomoč de minimis.

Podpora za intervencije ali podintervencije se lahko združuje z drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis pod pogoji iz 8. člena Uredbe 2022/2472/EU, točke

(103)do

(111)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, 8. člena Uredbe 651/2014/EU, 99. točke Smernic EU o regionalni državni pomoči in 5. člena Uredbe 2023/2831/EU.

(1)Ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi informacije o shemi državne pomoči in podatke o upravičencih v skladu z 9. členom Uredbe 2022/2472/EU ali točko

(112)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, na osrednjem spletnem mestu državne uprave, objavi informacije o shemi državne pomoči in podatke o upravičencih v skladu z 9. členom Uredbe 651/2014/EU, Uredbo 2023/2831/EU in 136. točko Smernic o regionalni državni pomoči.

Agencija o podporah, ki se dodelijo kot državna pomoč ali pomoč de minimis, poroča v skladu s predpisom, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis.

Agencija v skladu s 13. členom Uredbe 2022/2472/EU, točko

(653)Smernic EU za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, četrtim odstavkom 9. člena Uredbe 651/2014/EU, 140. točko Smernic o regionalni državni pomoči oziroma tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 2023/2831/EU vodi in hrani evidence s podatki in dokazili o dodeljeni državni pomoči oziroma pomoči de minimis v okviru intervencij in podintervencij še najmanj deset let od datuma zadnje dodelitve državne pomoči oziroma pomoči de minimis po predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij.

(1)Podpora za intervencije ali podintervencije se dodeli v obliki: 1. povračila dejansko nastalih stroškov, 2. povračila poenostavljenih stroškov ali 3. kombinacije podpore iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se podpora ali del podpore dodeli samo na podlagi 1. točke prejšnjega odstavka, če: 1. je vlagatelj javni naročnik in z vlogo na javni razpis uveljavlja podporo ali del podpore za blago, storitev ali gradnjo, za katero se izvede postopek javnega naročila; 2. vlagatelj z vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v ureditev objekta, za katero so že nastali stroški do vložitve vloge na javni razpis.

(3)Oblika podpore iz prvega odstavka tega člena glede na vrsto upravičenih stroškov se določi s predpisom, ki ureja izvajanje intervencij.

(4)Če je predmet podpore projekt, se šteje, da se podpora dodeli v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena.

(1)Če se podpora ali del podpore dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov, mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti pisna povpraševanja in tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, ki se glasijo na vlagatelja, razen v naslednjih primerih: 1. gre za vrste stroškov, ki so predpisani s strani države ali lokalne skupnosti, kot na primer pristojbina za ceste ali parkirnina. V tem primeru se v vlogi na javni razpis navede, da je strošek predpisan s strani države ali lokalne skupnosti; 2. vlagatelj je javni naročnik iz tretjega odstavka tega člena; 3. gre za splošne stroške iz 20. člena te uredbe. Za to vrsto stroška vlagatelj vlogi na javni razpis priloži eno ponudbo ali račun, ki se glasi na vlagatelja; 4. gre za strošek nižje vrednosti, če je določen s predpisom, ki ureja izvajanje intervencij; 5. gre za vrsto stroška, za katerega je v katalogu stroškov določena najvišja priznana vrednost. Za to vrsto stroška vlagatelj vlogi na javni razpis priloži eno ponudbo, ki se glasi na vlagatelja, ali 6. gre za strošek kotizacije za udeležbo na usposabljanju.

(2)Pri določitvi višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno iz prejšnjega odstavka. Če je vrednost ponudbe za strošek iz 5. točke prejšnjega odstavka višja od najvišje priznane vrednosti za to vrsto stroška iz kataloga stroškov, se upošteva vrednost iz kataloga stroškov.

(3)Če je vlagatelj javni naročnik in je javno naročilo izvedel pred vložitvijo vloge na javni razpis, se pri določitvi višine podpore upošteva vrednost pogodbe z izbranim ponudnikom.

(4)Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbo v ureditev objekta, ki se uporablja tudi za namen, ki ni predmet podpore, ki se uveljavlja z vlogo na javni razpis, se od vseh stroškov ureditve objekta kot upravičeni priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisno površino ali bruto prostornino objekta, ki je predmet podpore.

(5)Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbo v nakup opreme objekta ali druge opreme, ki se uporablja tudi za namen, ki ni predmet podpore, se od vseh stroškov nakupa opreme objekta oziroma druge opreme kot upravičeni priznajo stroški opreme v sorazmernem deležu glede na zmogljivost opreme ali bruto tlorisno površino objekta, v katerem je oprema nameščena.

(6)Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za projekt, se, ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, višina podpore določi na podlagi upravičenih stroškov, ki so razvidni iz finančne konstrukcije predloženega projekta v skladu z 11. členom te uredbe, in so določeni s predpisom, ki ureja izvajanje intervencij.

(7)DDV ni upravičen strošek, razen če se podpora nanaša na nabave blaga oziroma storitev, ki jih bo vlagatelj uporabil za namene dejavnosti ali transakcij, v zvezi s katerimi se v skladu s predpisi o DDV ne šteje za davčnega zavezanca, ali za namene dejavnosti ali transakcij, ki so v skladu s predpisi o DDV oproščene plačila DDV, brez pravice do odbitka DDV. S predpisom, ki ureja izvajanje intervencij, se podrobneje določi upravičenost do DDV.

(8)Če je predmet podpore naložba, se sredstva ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so mu bila za iste stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva. Pogoj iz tega odstavka se izkazuje z izjavo v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev.

(1)Splošni stroški v okviru naložb so stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, med katere spadajo plačila storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, stroški v zvezi s pripravo poslovnega načrta, stroški izdelave arhitekturnih in geodetskih posnetkov, stroški raziskav gradbene konstrukcije, stroški restavratorsko-konservatorskih raziskav, stroški konservatorskega načrta, plačila storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študij izvedljivosti, stroški geodetskih in agronomskih del, stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, stroški predhodnih arheoloških raziskav ter stroški priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Med splošne stroške sodijo tudi stroški informiranja in obveščanja javnosti, v povezavi z obveznostjo označevanja iz predpisa, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz SN SKP, ter stroški sodnega tolmača.

(2)Stroški študije izvedljivosti iz prejšnjega odstavka so upravičen strošek tudi, če je bila študija izvedena za izvedbo naložbe, ki je predmet podpore, vendar na njeni podlagi niso nastali stroški v okviru te naložbe.

(3)Stroški priprave vloge na javni razpis se ne štejejo med splošne stroške iz prvega odstavka tega člena.

(4)Splošni stroški in njihova višina se določijo s predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij.

(1)Če je predmet podpore naložba, se v programskem obdobju 2023–2027 najvišji znesek javne podpore določi na naslednje načine: 1. majhni družinski kmetiji se skupno odobri največ 60.000 eurov nepovratnih sredstev v okviru intervencij oziroma podintervencij iz 1.1, 20. in 24.1 točke Priloge 1 te uredbe; 2. kmetijskemu gospodarstvu, ki ni majhna družinska kmetija, se skupno odobri največ 1.000.000 eurov nepovratnih sredstev v okviru intervencij oziroma podintervencij iz 1.2, 1.3, 3., 15.1, 15.2, 16., 17., 18., 21., 26., 29. in 30. točke Priloge 1 te uredbe; 3. v okviru intervencije iz 24. in 33. točke Priloge 1 te uredbe se skupno odobri največ: – 1.500.000 eurov pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je mikro podjetje ali družinski kmetiji, ki ni majhna družinska kmetija; – 3.000.000 eurov pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je malo podjetje; – 5.000.000 eurov pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je srednje ali veliko podjetje.

(2)Šteje se, da so družinski kmetiji ali majhni družinski kmetiji odobrena sredstva, če so sredstva odobrena nosilcu ali članu te družinske kmetije.

(3)Če na isti javni razpis vložita vlogo dva ali več članov družinske kmetije ali majhne družinske kmetije in bi višina odobrenih sredstev presegala znesek iz prvega odstavka tega člena, se vloge odobrijo po vrstnem redu prejema popolnih vlog na javni razpis.

(4)Majhna družinska kmetija iz tega člena je družinska kmetija, ki ima najmanj 4.000 in manj kot 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz registra kmetijskih gospodarstev.

Upravičenec ali njegov pooblaščenec vloži zahtevek za izplačilo sredstev na način, določen v 6. členu te uredbe.

(1)Upravičenec mora poleg pogojev iz 1. do 4. točke prvega odstavka, pogoja iz 2. točke drugega odstavka 9. člena te uredbe ter pogoja iz 3. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. če gre za upravičenca iz 6. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, zahtevku za izplačilo sredstev priloži izpis iz ločenih knjigovodskih evidenc, iz katerega so razvidni vsi poslovni dogodki v zvezi z izvedbo naložbe, projekta ali druge dejavnosti, ki je predmet podpore iz intervencije ali podintervencije; 2. če gre za naložbo, ki jo je upravičenec uporabljal pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, v zahtevku za izplačilo sredstev navede, da se je naložba, ki je predmet podpore, uporabljala za namen dejavnosti, za katero je bila dodeljena podpora; 3. izpolniti mora zahteve glede označevanja vira sofinanciranja v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje vira sofinanciranja iz SN SKP, ter zahtevku za izplačilo sredstev priložiti datumsko in lokacijsko označene fotografije, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja; 4. če je predmet podpore projekt in se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, ne sme pridobiti opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, blaga ali storitve, ki so predmet podpore, od ponudnikov, ki so 25 % ali več lastniško povezani z vlagateljem. Če se za isti strošek prilaga več ponudb, ponudniki med seboj ne smejo biti več kot 25 % lastniško povezani.

(2)Če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti: 1. kopijo računov, elektronske ali e-račune, ki se glasijo na upravičenca; 2. kopijo dokazil o plačilu računov (npr. položnica, blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, dokazilo o izvedeni kompenzaciji (pobotu) ali asignaciji); 3. pisna povpraševanja in tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca, pri čemer se pri izplačilu sredstev upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno. Ponudbe iz te točke se ne prilagajo: - v primerih iz 1. do 4. točke in v primeru iz 6. točke prvega odstavka 19. člena te uredbe; - če se naložba izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni razpis in na podlagi katere je bila določena višina podpore; - v primeru iz 5. točke prvega odstavka 19. člena te uredbe, če se naložba izvaja na podlagi ponudbe, ki je bila priložena vlogi na javni razpis. Če se naložba ne izvaja na podlagi ponudbe, priložene vlogi na javni razpis, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži ena ponudba, ki se glasi na upravičenca; - za stroške storitev in blaga pri projektu in drugi dejavnosti, za katere je na trgu samo en ponudnik. V tem primeru se k zahtevku za izplačilo sredstev priložita utemeljitev, da je na trgu samo en ponudnik, in ponudba tega ponudnika.

(3)Če se podpora za naložbo dodeli v obliki iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe ali če gre za naložbene razvojne cilje v okviru intervencije iz 19. točke Priloge 1 te uredbe, mora upravičenec, ki je fizična oseba, za namen določitve višine podpore, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za oproščeno plačila dohodnine, poleg dokazil, ki jih ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev določajo predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, zahtevku priložiti tudi dokazila iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, pri čemer se za določitev višine podpore za namen oprostitve plačila dohodnine upoštevajo vrednosti dokazil brez DDV.

(4)Če je upravičenec javni naročnik in: 1. do vložitve vloge na javni razpis še ni izvedel postopka oddaje javnega naročila, za katerega mu je bila odobrena podpora, mora: - v prvem zahtevku za izplačilo sredstev, ki se nanaša na stroške v okviru oddanega javnega naročila, navesti številko objave obvestila o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma, če gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje, - zahtevku za izplačilo sredstev iz prejšnje alineje priložiti kopijo dokumentacije javnega naročila, iz katere je razviden način določitve vrednosti javnega naročila, če gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje, - v primerih iz prve in druge alineje te točke se na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev sredstva izplačajo do višine vrednosti pogodbe z izbranim ponudnikom, če je ta nižja od višine dodeljenih sredstev iz odločbe o pravici do sredstev; 2. je do vložitve vloge na javni razpis že izvedel postopek oddaje javnega naročila, zahtevku za izplačilo sredstev priloži morebitne spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki je predmet podpore, če gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, ki ureja javno naročanje.

(1)Če je predmet podpore naložba v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja naložba v ureditev teh objektov, mora upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev imeti pravnomočno uporabno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom, in zahtevku za izplačilo sredstev priložiti projektno dokumentacijo izvedenih del, na podlagi katere je bilo izdano uporabno dovoljenje iz tega odstavka.

(2)Če je predmet podpore naložba v ureditev zahtevnih ali manj zahtevnih objektov ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja naložba v ureditev teh objektov, in se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev poleg dokazil iz prejšnjega odstavka priložiti končno gradbeno situacijo v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec. Če se vlaga več zahtevkov za izplačilo sredstev, upravičenec vsakemu zahtevku, ki ni zadnji zahtevek za izplačilo sredstev, priloži začasno gradbeno situacijo v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec.

(3)Če je predmet podpore naložba v ureditev enostavnega ali nezahtevnega objekta ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja naložba v ureditev teh objektov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti: 1. datumsko in lokacijsko označene fotografije objekta, s katerimi izkazuje izvedbo naložbe, in 2. popis del in stroškov, ki so nastali v okviru izvedene naložbe, če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov.

(4)Če je predmet podpore naložba v nakup opreme za obstoječi objekt, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahtevni ali manj zahtevni objekt, ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja naložba v nakup take opreme, in upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis ni imel pravnomočnega uporabnega dovoljenja, mora to dovoljenje imeti ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev, če je treba za ta objekt v skladu z gradbenim zakonom pridobiti uporabno dovoljenje.

(5)Če je predmet podpore naložba v nakup opreme oziroma skrite opreme objekta ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja naložba v nakup take opreme, se zahtevku za izplačilo sredstev priložita datumsko in lokacijsko označena fotografija opreme oziroma skrite opreme v času vgradnje in tehnična dokumentacija te opreme

(6)Če je predmet podpore naložba v nepremično kulturno dediščino, ki je spomenik, spomeniško območje ali registrirana nepremična kulturna dediščina, ali je predmet podpore projekt, v okviru katerega se izvaja taka naložba, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži izjava organizacije, ki je po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, pristojna za varstvo nepremične dediščine, da je naložba izvedena v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem.

(1)Upravičenec ima pravico do predplačila v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU, če tako določajo predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, s katerimi se določi tudi višina predplačila.

(2)Predplačilo upravičenec uveljavlja z vlogo na javni razpis.

(3)Upravičenec predloži originalno bančno garancijo v višini 100 % zneska predplačila v 30 dneh od vročitve odločbe o pravici do sredstev na način, ki je določen v 6. členu te uredbe. Agencija upravičencu izplača predplačilo v roku 30 dni od prejema bančne garancije.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko upravičencu, ki je oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova, predplačilo odobri brez predložitve bančne garancije do največ 30 % vrednosti odobrenih sredstev v skladu s pogoji, ki jih v zvezi s pridobitvijo predplačila določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Upravičencu se predplačilo izplača na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(5)Bančna garancija iz tretjega odstavka tega člena mora biti veljavna najmanj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila in na katerega je vezana sprostitev bančne garancije.

(6)Stroške zavarovanja predplačila nosi upravičenec, ki je prejemnik predplačila.

(7)Bančna garancija iz tretjega odstavka tega člena se unovči delno ali v celoti, če pred njenim potekom niso bila predložena ustrezna dokazila o: - nastanku stroškov v skladu s 1. in 2. točko drugega odstavka 22. člena te uredbe ali dokazila o nastanku stroškov v višini izplačanega predplačila, če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, - nastanku stroškov v višini izplačanega predplačila v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, če se podpora dodeli v obliki povračila poenostavljenih stroškov iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe.

(8)Če je upravičenec prejel predplačilo in bančna garancija še ni bila sproščena, mora zahtevku za spremembo roka za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost presega znesek predplačila, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, priložiti podaljšano bančno garancijo.

(9)Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike, v IV. Poglavju Delegirane uredbe 2022/127/EU in v V. Poglavju Izvedbene uredbe 2022/128/EU.

(10)Če upravičenec uveljavlja predplačilo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, mora: 1. za predplačila nad 100.000 eurov vlogi na javni razpis priložiti: - potrdilo o kratkoročni plačilni sposobnosti, - izkaz pozitivnega poslovanja za preteklo koledarsko leto, - potrdilo o plačilu obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jim je potekel rok plačila; 2. vložiti zahtevek za izplačilo sredstev najmanj v višini predplačila najpozneje v 180 dneh po izplačilu predplačila.

(1)Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je podlaga za pridobitev, izplačilo sredstev ali ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v okviru intervencije ali podintervencije, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev. Če gre za intervencijo iz 10. točke Priloge 1 te uredbe, mora upravičenec dokumentacijo, ki je podlaga za pridobitev, izplačilo sredstev ali ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v okviru te intervencije, hraniti še najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

(2)Upravičenec mora po vložitvi vloge na javni razpis agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, ki je pooblaščen s strani ministrstva, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije omogočiti dostop do dokumentacije iz prejšnjega odstavka in preglede na kraju samem.

(3)Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti glede označevanja vira sofinanciranja v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje vira sofinanciranja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

(4)Upravičenec mora naložbo, ki je predmet podpore, uporabljati za dejavnost, za katero je bila podpora dodeljena, še najmanj pet koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, razen če je v aktih Evropske unije glede državnih pomoči ali pomoči de minimis določeno drugače. Obveznost iz tega odstavka se podrobneje določi v predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij.

(5)Če je predmet podpore naložba, mora upravičenec zadnji zahtevek za izplačilo sredstev vložiti najpozneje v treh letih od datuma vložitve vloge na javni razpis, vendar najpozneje do 30. junija 2029. Če je zoper odločitev o vlogi na javni razpis vloženo pravno sredstvo, začne teči rok iz prejšnjega stavka od dokončnosti odločbe o pravici do sredstev.

(6)Upravičenec ne sme uvesti bistvene spremembe, odtujiti predmeta podpore ali premestiti podprte dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 65. člena Uredbe 2021/1060/EU.

(1)Agencija v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU, 36. členom Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L št. 319 z dne 13. 12. 2022, str. 1), in zakonom, ki ureja kmetijstvo, vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje upravičenosti in druge obveznosti v zvezi z vložitvijo vloge na javni razpis in vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev, da so kršitelji pravil sankcionirani v skladu s to uredbo in predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, ter da se neupravičeno izplačani zneski izterjajo.

(2)Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev glede vlog, vloženih na javni razpis, in zahtevkov za izplačilo sredstev ter izpolnjevanje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.

(3)Pregledi iz prejšnjega odstavka se v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU opravljajo tako, da: 1. zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje pravilnosti in popolnosti vseh podatkov in informacij, ki jih je upravičenec navedel v vlogi ali zahtevku za izplačilo sredstev; 2. zagotavljajo sistematično in učinkovito preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi z vloženimi vlogami ali zahtevki za izplačilo sredstev oziroma pri pregledih na kraju samem v zvezi z zahtevki za izplačilo sredstev, za katere je bil upravičenec izbran za pregled na kraju samem, in 3. se upoštevajo vse prijave in predlogi drugih organov, organizacij, služb in posameznikov o domnevnem neizpolnjevanju določenega pogoja upravičenosti ali obveznosti pri upravičencu, za katerega je bila podana prijava ali predlog.

(4)Pri odločanju o upravičenosti vloge ali zahtevka za izplačilo sredstev in uporabi upravnih sankcij, določenih v tej uredbi ali v predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij, se uporabijo tudi ugotovitve iz pravnomočne prekrškovne odločbe drugega pristojnega organa, dokončnega poročila ali končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ali drugega dokumenta, ki ga agencija pridobi v postopku odločanja o upravičenosti vloge ali zahtevka za izplačilo sredstev in uporabi upravnih sankcij.

(5)Pri upravnem pregledu in pregledu na kraju samem se pri pregledu izpolnjevanja zahtev iz posamezne intervencije ali podintervencije uporabijo vsi uradno pridobljeni podatki, ki se nanašajo na ugotavljanje izpolnjevanja zahtev iz posamezne intervencije ali podintervencije.

(6)Pri posameznih upravičencih, pri katerih je bil v tekočem finančnem letu izveden pregled na kraju samem, se z nadzorstvenim pregledom delno ali v celoti ponovijo že opravljeni pregledi na kraju samem ali se nadzorstveni pregled izvede hkrati s pregledom na kraju samem.

(7)Če je po pregledu na kraju samem ponovno opravljen pregled na kraju samem ali nadzorstveni pregled iz prejšnjega odstavka, se pri ugotavljanju zahtev iz posamezne intervencije ali podintervencije za posamezno vlogo na javni razpis ali zahtevek za izplačilo sredstev presojajo ugotovitve iz vseh zapisnikov o pregledih.

(1)V skladu z 62. členom Uredbe 2021/2116/EU agencija ne odobri vloge ali zahtevka za izplačilo sredstev za intervencije ali podintervencije ali zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, če ugotovi, da je upravičenec pogoje za pridobitev, izplačilo sredstev ali izpolnjevanje obveznosti ustvaril umetno, v nasprotju s cilji intervencije ali podintervencije.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec izgubi pravico do izplačila sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(3)Za preverjanje umetno ustvarjenih pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko agencija izvede tudi preglede na kraju samem.

(1)Z upravnimi pregledi agencija v okviru pregleda vloge na javni razpis, zahtevka za izplačilo sredstev ali izpolnjevanja obveznosti preveri zlasti naslednje elemente: 1. upravičenec do podpore; 2. izpolnjevanje pogojev upravičenosti; 3. izpolnjevanje obveznosti; 4. skladnost vloge z merili za izbor vlog; 5. upravičenost stroškov, ki se uveljavljajo z vlogo ali zahtevkom za izplačilo sredstev; 6. višina uveljavljenih stroškov glede na vrsto intervencije ali podintervencije; 7. dvojno financiranje upravičenih stroškov; 8. skladnost z akti Evropske unije glede državnih pomoči; 9. skladnost z zakonom, ki ureja javno naročanje; 10. ali so bili pogoji za pridobitev ali izplačilo podpore ali izpolnjevanje obveznosti ustvarjeni umetno v skladu s prejšnjim členom; 11. okoliščine, ki kažejo na to, da obstaja sum na nepravilnost, iz predpisov Evropske unije, s katerimi se ureja zaščita finančnih interesov Evropske unije.

(2)V okviru upravnega pregleda zahtevka za izplačilo sredstev, ki vključuje naložbo, agencija opravi najmanj en obisk naložbe na kraju samem, da se preveri izvedba naložbe, razen v naslednjih primerih: 1. zahtevek za izplačilo sredstev, ki vključuje naložbo, je vključen v vzorec za pregled na kraju samem, v skladu s 30. členom te uredbe; 2. gre za majhno naložbo ali majhno tveganje, da pogoji za izplačilo sredstev ne bi bili izpolnjeni ali da naložba ne bi bila izvedena, če tako določajo predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, v katerih se opredelita majhno tveganje in majhna naložba; 3. gre za podintervencijo iz 4.2 točke Priloge 1 te uredbe.

(3)(črtan)

(1)S pregledi na kraju samem agencija preveri vse elemente iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se nanašajo na prejete vloge, zahtevke za izplačilo sredstev ali izpolnjevanje obveznosti, ki jih ni mogoče preveriti z upravnimi pregledi, razen če gre za podintervencijo iz 4.2 točke Priloge 1 te uredbe.

(2)Pregledi na kraju samem se izvedejo na podlagi ustreznega vzorčenja v skladu s 30. ali 31. členom te uredbe.

(3)Če je pregled na kraju samem predhodno napovedan, mora biti izveden v 14 dneh od napovedi pregleda.

(4)Trajanje pregledov na kraju samem je omejeno na najkrajše potrebno obdobje.

(1)Agencija s pregledi na kraju samem preveri najmanj 5 % izplačanih sredstev za vloge oziroma zahtevke za izplačilo sredstev, ki jih ni mogoče preveriti z upravnimi pregledi v posameznem finančnem letu, pri čemer se ta delež nanaša na sredstva iz EKSRP

(2)Za namen izvedbe pregleda na kraju samem agencija pripravi kontrolni vzorec zahtevkov za izplačilo sredstev (v nadaljnjem besedilu: kontrolni vzorec), ki se izbere naključno in z analizo tveganja, pri čemer se z naključnim izborom zagotovi med 20 % in 25 % kontrolnega vzorca.

(3)Analiza tveganja iz prejšnjega odstavka se izdela z določitvijo dejavnikov tveganja in njihove pomembnosti. Učinkovitost analize tveganja se oceni letno s primerjavo rezultatov pregledov na kraju samem iz kontrolnega vzorca, izbranega na podlagi analize tveganja, in naključno izbranega kontrolnega vzorca.

(4)Zahtevki za izplačilo sredstev, za katere se z upravnimi pregledi ob predložitvi zahtevka za izplačilo sredstev, opravljenimi pred pregledom na kraju samem, ugotovi, da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolnega vzorca.

(5)V delež izplačanih sredstev iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo zneski predplačil iz 24. člena te uredbe.

(6)Če so bila upravičencu, katerega zahtevek za izplačilo sredstev je izbran v kontrolni vzorec, izplačana sredstva na podlagi prejšnjih zahtevkov, ki se nanašajo na isto odločbo o pravici do sredstev, se ta izplačila vštejejo v delež izplačanih sredstev iz prvega odstavka tega člena.

(7)Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko, kadar je to primerno, zlasti pri izrazito majhnem številu vlog oziroma zahtevkov, pregled upravičenosti izvede na naključnem vzorcu vlog oziroma zahtevkov, ki je dvakratnik najmanjše stopnje pregledov, določene v prvem odstavku tega člena, ali pa se pregled opravi za vse vloge oziroma zahtevke.

(8)Če je predmet podpore projekt, se v okviru preverjanja upravičenosti stroškov s pregledom na kraju samem preveri najmanj 30 % stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja z zahtevkom za izplačilo sredstev in niso preverljivi z upravnim pregledom, pri čemer se ti stroški izberejo naključno. Če se pri pregledu na kraju samem ugotovi neupravičenost posameznega stroška, se preveri upravičenost vseh stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja s tem zahtevkom.

(9)Če se pri pregledih na kraju samem odkrije značilno večje število kršitev v okviru zadevne intervencije ali podintervencije, agencija ustrezno poveča kontrolni vzorec, pri katerem se v naslednjem finančnem letu izvede pregled na kraju samem.

(10)Agencija lahko za posamezno finančno leto zmanjša kontrolo deleža izplačanih sredstev iz prvega odstavka tega člena na najmanj 3 %, če je stopnja ugotovljenih kršitev v okviru zadevne intervencije ali podintervencije v preteklem finančnem letu nizka in je vzpostavljen zanesljiv sistem upravnih pregledov.

(11)Pregled na kraju samem se pri posameznem upravičencu lahko izvede večkrat. Kadar je ustrezno, se z enim pregledom na kraju samem lahko sočasno opravi več pregledov pri posameznem upravičencu, če je ta prejemnik podpore iz naslova različnih intervencij ali podintervencij.

(12)Agencija se lahko odloči, da pregledov na kraju samem ne opravi, če se v okviru posamezne intervencije ali podintervencije sredstva v celoti izplačajo na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(1)Če je predmet podpore naložba ali če tako določajo predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, se izvedejo pregledi na kraju samem po zadnjem izplačilu sredstev, da se preveri izpolnjevanje obveznosti, ki jih je smiselno in mogoče preveriti na kraju samem.

(2)Agencija s pregledi na kraju samem preveri najmanj 1 % izplačanih sredstev v posameznem finančnem letu, pri čemer se ta delež nanaša na sredstva EKSRP.

(3)Kontrolni vzorec iz prejšnjega odstavka se izbere naključno in z analizo tveganja, pri čemer se z naključnim izborom zagotovi med 20 % in 25 % kontrolnega vzorca.

(1)V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, kontrolor za vsak obisk v okviru upravnega pregleda in pregleda na kraju samem pripravi zapisnik, v katerem se navedejo tudi: 1. podatek, ali je bil pregled upravičencu predhodno napovedan, in če je bil, način in datum napovedi pregleda, in 2. zahtevki za izplačilo sredstev, pogoji upravičenosti in obveznosti, ki so predmet pregleda na kraju samem.

(2)Zapisnik o opravljenem pregledu se sestavi, podpiše, overi in posreduje upravičencu v skladu z določbami zakona, ki ureja kmetijstvo.

(1)Upravne sankcije se izvedejo v skladu z 59. in 61. členom Uredbe 2021/2116/EU, zakonom, ki ureja kmetijstvo, to uredbo in predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij.

(2)Upravičenec, ki prepreči pregled na kraju samem oziroma ne omogoči dostopa do dokumentacije, ki je podlaga za dodelitev, izplačilo sredstev ali ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti v skladu z drugim odstavkom 25. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(3)Upravičenec, ki v skladu s prvim odstavkom 25. člena te uredbe ne hrani: 1. dokumentacije, ki je podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti po izplačilu sredstev, in s katero agencija ne razpolaga, v proračun Republike Slovenije vrne izplačana sredstva v deležu, kot je določena upravna sankcija za neizpolnjevanje obveznosti, na katero se ta dokumentacija nanaša; 2. dokumentacije iz prvega odstavka 25. člena te uredbe, razen dokumentacije iz prejšnje točke, v proračun Republike Slovenije vrne 10 % vseh izplačanih sredstev.

(4)Če je dokumentacija iz 1. točke prejšnjega odstavka podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja več obveznosti, se upravne sankcije ne seštevajo, temveč se kot upravna sankcija določi največji delež znižanja podpore, izplačila ali vračila sredstev, ki je s to uredbo ali predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, določen za kršitev obveznosti, na katero se ta dokumentacija nanaša.

(5)Javnemu naročniku, pri katerem so ugotovljene kršitve iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se v skladu z 61. členom Uredbe 2021/2116/EU določijo upravne sankcije na naslednje načine: 1. če je kršitev ugotovljena ob vložitvi vloge na javni razpis, se z odločbo o pravici do sredstev določi višina podpore za blago, storitev ali gradnjo, za katero je bilo oddano javno naročilo (v nadaljnjem besedilu: predmet javnega naročila), znižana za delež, ki je določen s Prilogo 3 te uredbe; 2. če je kršitev ugotovljena ob vložitvi zahtevka za izplačila sredstev: - se izplačilo sredstev za predmet javnega naročila zniža za delež, ki je določen s Prilogo 3 te uredbe ali - se izplačilo sredstev za predmet javnega naročila na podlagi tega in vseh nadaljnjih zahtevkov na podlagi odločbe o pravici do sredstev zniža za delež, ki je določen s Prilogo 3 te uredbe.

(6)Če se v primerih iz prejšnjega odstavka ugotovi več kršitev istega postopka oddaje javnega naročila, se upravne sankcije ne seštevajo, kot upravna sankcija pa se določi največji delež znižanja za ugotovljene kršitve iz Priloge 3 te uredbe.

(7)Če se pri obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev ugotovi, da je razlika med stroški, ki jih upravičenec uveljavlja z zahtevkom za izplačilo sredstev, in upravičenimi stroški, ki so v zvezi s tem zahtevkom ugotovljeni po pregledu agencije, večja od 10 %, se upravičencu zniža izplačilo sredstev v višini dvakratnika ugotovljene razlike.

(8)Če upravičenec ne izpolnjuje obveznosti označevanja v skladu s tretjim odstavkom 25. člena te uredbe, se upravne sankcije določijo na naslednje načine: 1. po prvi ugotovljeni kršitvi se upravičencu izda opozorilo, 2. po drugi ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev, 3. po tretji ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti 30 % izplačanih sredstev.

(9)Če upravičenec ne izpolnjuje obveznosti v skladu s četrtim in šestim odstavkom 25. člena te uredbe, se upravne sankcije določijo na naslednje načine: 1. po prvi ugotovljeni kršitvi se upravičencu izda opozorilo, 2. po drugi ugotovljeni kršitvi mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva.

(10)Če upravičenec iz četrtega odstavka 24. člena te uredbe: 1. ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z desetim odstavkom 24. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva v višini predplačila; 2. z zahtevkom za izplačilo sredstev ne izkaže upravičenih stroškov v višini predplačila, mora v proračun Republike Slovenije vrniti razliko med višino izplačanega predplačila in izkazanimi upravičenimi stroški.

(11)Če upravičenec zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev ne vloži v predpisanem roku iz petega odstavka 25. člena te uredbe, izgubi pravico do izplačila sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti vsa že izplačana sredstva.

(12)Upravičenec se iz razlogov za izključitev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, izključi iz možnosti kandidiranja za isto intervencijo za koledarsko leto izreka in naslednje koledarsko leto, če ni s predpisi, ki urejajo izvajanje intervencij, določeno drugače.

(13)Upravne sankcije, določene v tej uredbi oziroma v predpisih, ki urejajo izvajanje intervencij, se lahko določijo tudi na podlagi nadzorstvenih pregledov.

(1)Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin so opredeljeni v prvem odstavku 3. člena Uredbe 2021/2116/EU in zakonu, ki ureja kmetijstvo.

(2)Če upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev ne more izpolniti pogojev ali obveznosti iz te uredbe oziroma predpisov, ki urejajo izvajanje intervencij, se mu upravne sankcije v skladu s petim odstavkom 59. člena Uredbe 2021/2116/EU ne naložijo.

(3)Vloga za uveljavljanje višje sile ali izjemnih okoliščin se skupaj z ustreznimi dokazili vloži v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Seznam intervencij in podintervencij Priloga 2: Razpoložljiva sredstva za intervencije in podintervencije iz te uredbe (prispevek EKSRP in proračuna RS) Priloga 3: Kršitve pravil javnega naročanja ter višina upravne sankcije Priloga 4: Prevajalna tabela med ukrepi iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ter intervencijami in podintervencijami razvoja podeželja iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027