Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-I)

V Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZPVZRZECEP, 18/21 in 21/21 – popr.) se v 3. členu v prvem odstavku v 14. točki besedilo »podobnega gradbenega postopka« nadomesti z besedilom »podobnih del med gradnjo«. V petem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU);«. Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi: »– Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 146), zadnjič spremenjena z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2021/1206 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Priloge III k Direktivi 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski opremi glede veljavnega standarda za laboratorije, ki jih uporabljajo organi za ugotavljanje skladnosti za pomorsko opremo (UL L št. 261 z dne 22. 7. 2021, str. 45);«. Deseta in enajsta alineja se spremenita tako, da se glasita: »– Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU;

– Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU;«.

V 26. členu se v prvem odstavku v tretji alineji za besedo »spremljanja« doda besedilo »in upravljanja«. V šesti alineji se besedilo »rednim zbiranjem« nadomesti z besedo »oddajo«. V osmi alineji se za besedo »pristanišča« doda besedilo »in drugih delih morja«. Za sedemnajsto alinejo se doda nova osemnajsta alineja, ki se glasi: »– vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč;«. Dosedanje osemnajsta do dvajseta alineja postanejo devetnajsta do enaindvajseta alineja.

V 26.b členu se v dvanajstem odstavku za besedo »prebivališče« dodata vejica in besedilo »naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje«. Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa so na državnem portalu eUprava javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah, ki se po uradni dolžnosti brišejo po poteku veljavnosti listin, in sicer: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje, podatki o veljavnosti in spletno preverjanje veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena, tako da se ugotovi veljavnost oziroma neveljavnost listine. Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine iz tega člena se na zahtevo stranke izda nova listina.«.

V 30. členu se v tretjem odstavku besedilo »mesečno ali letno« črta.

V 37. členu se za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– šolska pristanišča;«. Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

V 38. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Šolsko pristanišče je pristanišče, namenjeno za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

39. člen se spremeni tako, da se glasi: Pristanišče je odprto za javni promet ali za posebne namene, če ima uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je dovoljenje, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, potem ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, ki se nanašajo na geografske danosti pristanišča, pristaniško infrastrukturo, opremo in druge tehnične zahteve. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi pisne vloge investitorja oziroma upravljalca pristanišča. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja odredi tudi izvedbo poskusne vplovitve oziroma izplovitve ter priveza tipičnega plovila, kadar je to potrebno za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. Investitor oziroma upravljalec pristanišča mora najpozneje v 24 urah obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v primeru bistvenih sprememb pristaniške infrastrukture, namena pristanišča ali spremenjenih pogojev obratovanja, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil, odredi investitorju oziroma upravljalcu pristanišča predložitev listin o izpolnjevanju pogojev za varnost plovbe in varen privez plovil (v nadaljnjem besedilu: maritimna študija). Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v celoti ali delno prekliče obratovalno dovoljenje, če ugotovi, da pristanišče ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena. Podrobnejše pogoje za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, vsebino vloge za izdajo obratovalnega dovoljenja ter maritimno študijo predpiše minister.«.

V 41.a členu se besedilo »pristaniški delavci« nadomesti z besedilom »delavci v pristanišču, ki zagotavljajo dejavnosti za nemoteno delovanje pristanišča iz prejšnjega člena,«.

V 43. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Gospodarska javna služba iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz tretje alineje prejšnjega odstavka je izbirna občinska gospodarska javna služba in se izvaja samo v marinah in športnih pristaniščih. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba ter se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.«.

V 44. členu se v prvem odstavku tretja alineja črta. Dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja. Tretji odstavek se črta.

V 45. členu se drugi odstavek črta.

V 57. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pristaniški nadzornik je lahko oseba, ki ima opravljen strokovni izpit za naziv častnik krovne straže na ladji z bruto tonažo 500 ali več ali za naziv častnik strojne straže na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več.«.

Za 57.a členom se doda nov 57.b člen, ki se glasi: Za zagotavljanje stalnega nadzora iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, iskanja in reševanja ter spremljanja in upravljanja pomorskega prometa lahko Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izvaja videonadzor dela morja, kjer je to potrebno za zagotavljanje varnosti plovbe, snema komunikacijo z udeleženci pomorskega prometa ter ugotavlja položaj in hitrost plovbe plovil ter druge podatke o poteku pomorskega prometa z videonadzornimi, radijskimi in radarskimi napravami, ki se uporabljajo v pomorskem prometu. Videonadzor za zagotavljanje stalnega nadzora se izvaja na način, da pri tem ni možna obdelava osebnih podatkov. Kadar je to nujno potrebno za iskanje in reševanje ali zagotavljanje varnosti plovbe, se videonadzor izvaja na način, pri katerem je možna določitev posameznika ali snemanje obale, vendar največ toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za opravljanje te naloge. Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena so: video posnetek plovila oziroma plavajoče naprave, udeleženca pomorskega prometa, kraj, datum in čas posnetka, posnetek komunikacije, podatek o komunikacijskem kanalu posnetka in čas posnetka ter identifikacijska označba plovila, položaj in čas plovila v določenem časovnem obdobju, če se nanašajo na določljivega posameznika. Osebni podatki se hranijo največ 30 dni od njihove pridobitve, razen če so ti podatki potrebni v postopku preiskovanja pomorske nesreče, kazenskem postopku ali postopku o prekršku, nato se podatki samodejno brišejo. Pri pregledovanju in izvozu videoposnetkov je treba vse osebne podatke anonimizirati, razen če obstaja zakonska podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov za druge namene, razen če tako določa zakon. Videonadzorni sistem ne omogoča sprotnega ali naknadnega sledenja plovilom, razen za namene iz prvega odstavka tega člena. Dostopi do osebnih podatkov morajo biti urejeni z nivojem uporabniških pravic na podlagi gesel, za vsak vpogled pa je treba navesti podlago in razlog. Zagotovljena mora biti revizijska sled v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podrobni sistem dodeljevanja pravic, uporabniških imen in gesel določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo z internim aktom.«.

V 58. členu se tretji odstavek črta. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 59. členu se v tretjem odstavku besedilo »pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo« nadomesti z besedilom »pristaniški nadzornik na stroške lastnika plovila odredi spremstvo ali vleko plovila, če ni možno na drugačen način zagotoviti varnega upravljanja čolna«.

V 62. členu se besedilo »ga v spremstvu usmeri v najbližje ustrezno pristanišče« nadomesti z besedilom »ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona«.

63. člen se spremeni tako, da se glasi: Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna v pomorskem prometu niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom alkohola. Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Šteje se, da oseba, ki upravlja čoln, ni pod vplivom alkohola, če ima največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kaže znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu. Oseba, ki upravlja čoln za javni prevoz potnikov ali čoln za gospodarski namen, ne sme imeti alkohola v organizmu. Če je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, se ugotavlja z ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola. Če se s preizkusom alkoholiziranosti ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in upravljanje čolna ter začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna, zoper druge udeležence pomorskega prometa, ki so očitno pod vplivom alkohola, zaradi česar je njihovo ravnanje v pomorskem prometu nezanesljivo, in ovirajo ali ogrožajo pomorski promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali ogrožanje pomorskega prometa. Pristaniški nadzornik ob začasnem odvzemu listine izda imetniku listine potrdilo o začasnem odvzemu. Listina, ki je bila odvzeta zaradi plovbe pod vplivom alkohola, se vrne imetniku po poteku 24 ur od odvzema. Če na čolnu ni druge osebe, usposobljene za upravljanje čolna, pristaniški nadzornik ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.«.

Za 63. členom se dodata nova 63.a in 63.b člen, ki se glasita: Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za upravljanje čolna. Če pristaniški nadzornik sumi, da je oseba, ki upravlja čoln, uporabila snovi iz prejšnjega odstavka, odredi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu. Če je preizkus pozitiven, ali če oseba odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku, ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, pristaniški nadzornik osebi odredi strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti snovi iz prejšnjega odstavka in ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka, pristaniški nadzornik začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna.

Pristaniški nadzornik sme zaradi ugotovitve, ali ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu pomorske nesreče pristaniški nadzornik odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če pristaniški nadzornik s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (v nadaljnjem besedilu: indikator alkohola v izdihanem zraku) ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušena oseba. Če ta oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če oseba, ki upravlja čoln, odkloni strokovni pregled, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik, poleg tega se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Oseba, ki ji je bil odrejen preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi pristaniškega nadzornika. Če preizkus odkloni, pristaniški nadzornik prepove nadaljnje upravljanje čolna in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega s tem povezanega objektivnega vzroka oseba, ki upravlja čoln, ne more opraviti preizkusa, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled tudi v primeru, če oseba ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda se poleg neposredne odklonitve šteje tudi ravnanje osebe, ki upravlja čoln, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo. Pristaniški nadzornik izpolni zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi v primeru, če oseba, ki upravlja čoln, odkloni neposredno odrejeni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Osebi, ki upravlja čoln, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi pristaniški nadzornik strokovni pregled. Za strokovni pregled se uporablja predpis, ki ureja pravila cestnega prometa.«.

64. člen se spremeni tako, da se glasi: Investitor mora za gradnjo ali posege na pristaniški infrastrukturi ali objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, pridobiti mnenje o varnosti plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Investitor mora pred izdajo mnenja iz prejšnjega odstavka predložiti maritimno študijo, če gre za posege, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil. Investitor mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo in Geodetskemu inštitutu Slovenije pred začetkom del, med gradnjo in ob zaključku del sporočiti vse spremembe morskih globin.«.

V 65. členu se v prvem odstavku za besedo »potnikov« doda besedilo »ter druge podatke v skladu z mednarodnimi pogodbami«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Vlada v skladu s predpisi Evropske unije podrobneje določi, katere ladje in katera ribiška plovila morajo biti opremljeni v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena, ter podrobneje predpiše naprave iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter obseg in način izvajanja sistema za spremljanje, upravljanje in nadzor plovbe (VTS).«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Minister predpiše organizacijo službe VTS, usposobljenost in naloge operaterjev VTS, način komunikacije z udeleženci v pomorskem prometu ter drugimi organi, primere začasne omejitve izvajanja službe VTS, podatke ter način posredovanja podatkov.«. Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.

V 65.a členu se v petem odstavku besedilo »in zdravstveni inšpektorat« nadomesti z besedilom »ter Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravstvena, fitosanitarna in veterinarska inšpekcija«.

75. člen se spremeni tako, da se glasi: Poškodovana, nasedla ali potopljena plovila in plavajoče naprave, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, mora lastnik ali imetnik po nalogu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorskega inšpektorja odstraniti. Če ta oseba ni znana, poskrbi za odstranitev na svoje stroške Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Za odstranitev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Sedmega dela tega zakona.«.

V 81. členu se v tretjem odstavku besedilo »in za ladje, ki jih glede na njihovo vrsto in izkušenost poveljnika določi za vsak posamezen primer Uprava Republike Slovenije za pomorstvo« črta.

V 145. členu se v petem odstavku besedilo »v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče« nadomesti z besedilom »ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona«.

V 152. členu se v prvem odstavku na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »na podlagi pogojev, ki jih predpiše vlada v skladu z mednarodnimi konvencijami in predpisi Evropske unije.«. V tretjem odstavku se za besedo »boleznim« doda besedilo »in merila za oblikovanje najvišje cene zdravstvenih pregledov«, beseda »zdravstvo« pa se nadomesti z besedo »zdravje«.

V 154.d členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Veljavnost pogodbe o zaposlitvi ne preneha, ko je pomorščak zadržan v ujetništvu na ladji ali izven nje zaradi piratstva ali oboroženega ropa ladje, ne glede na to, ali je datum, določen za njen iztek, potekel ali je katera od strank podala obvestilo o njeni začasni ali dokončni prekinitvi. Plače in druge upravičenosti po pogodbi o zaposlitvi se izplačujejo v celotnem obdobju ujetništva, dokler pomorščaku ni zagotovljeno povratno potovanje v skladu s 155. členom tega zakona, ali če pomorščak umre med ujetništvom, do dneva smrti.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 157. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za ugotavljanje psihofizičnega stanja člana posadke, vpliva alkohola ali drugih psihotropnih snovi se smiselno uporabljajo določbe 63., 63.a in 63.b člena tega zakona.«.

V 204. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Uprava Republike Slovenije za pomorstvo določi ime ladje v odločbi o vpisu ladje v register, klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity – identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) pa določi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.«.

V 208. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »Register se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povezuje s Poslovnim registrom Slovenije in registrom frekvenc za radijska dovoljenja, za prevzem naslednjih podatkov: matična številka, sedež, klicni znak in številka MMSI.«.

V 210. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji ali sporočiti naslov za vročanje po varni elektronski poti v skladu s predpisi, ki urejajo varno elektronsko vročanje v sodnem postopku, ali predpisi, ki urejajo elektronsko vročanje v upravnem postopku. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in z objavo na državnem portalu eUprava.«.

V 215. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »V list B se lahko na podlagi privolitve lastnika vpisujejo tudi podatki za stike (elektronski naslov ali telefonska številka) za nujne primere, kot je iskanje in reševanje na morju ali varstvo človekovega življenja ali morskega okolja. Za potrebe sodnega ali upravnega postopka se vpisuje tudi varni elektronski predal, za potrebe upravnega postopka pa lahko tudi drug elektronski predal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Ti podatki niso javni in se ne smejo uporabiti za druge namene.«.

V 976. členu se v prvem odstavku v 8. točki za besedo »plovil« doda besedilo »ali nima obratovalnega dovoljenja«.

V 978. členu se v prvem odstavku v 18. točki besedilo »soglasja z vidika pogojev za varnost« nadomesti z besedilom »mnenja o varnosti«. V 28. točki se beseda »peti« nadomesti z besedo »šesti«, beseda »sedmim« pa z besedo »osmim«. V 33. točki se beseda »osmi« nadomesti z besedo »deveti«. Na koncu 34. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 35., 36. in 37. točka, ki se glasijo: »35. če ribiško plovilo ni opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ali ga ne uporablja (sedmi odstavek v povezavi z osmim odstavkom 65. člena); 36. če ne izobesi zastave Republike Slovenije (prvi odstavek 16. člena in 202. člen); 37. če ne obvesti pomorskega inšpektorja ali ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti (tretji odstavek 186. člena).«. Na koncu drugega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen prekrška iz 1. točke prejšnjega odstavka.«. V tretjem odstavku se število »1.,« črta, besedilo »29., 30., 31. ali 32.« pa se nadomesti z besedilom »25., 29., 30., 31., 32., 36. ali 37.«.

V 985. členu, ki postane nov prvi odstavek, se 2. točka črta. Dosedanji 3. in 4. točka postaneta 2. in 3. točka. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če upravlja čoln in za to ni usposobljen (144. člen).«.

Za 987. členom se doda nov 987.a člen, ki se glasi: Z globo se za prekršek kaznuje oseba, ki upravlja čoln (prvi ali drugi odstavek 63. člena) ali ladjo (tretji odstavek 157. člena), in sicer s: 1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu; 2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; 3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; 4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Če oseba iz prejšnjega odstavka upravlja čoln ali ladjo za javni prevoz potnikov ali čoln ali ladjo za gospodarski namen, se kaznuje za prekršek z globo: 1. 600 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; 2. 1.200 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; 3. 1.800 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; 4. najmanj 2.400 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Z globo 900 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za upravljanje čolna (prvi odstavek 63.a člena). Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln ali ladjo, če ravna v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 63. člena tega zakona ali odredbo iz tretjega odstavka 63.b člena tega zakona.«.

V 988. členu se v prvem odstavku besedilo »posameznik pa z globo 600 eurov« nadomesti z besedilom »odgovorna oseba z globo 1.800 eurov, posameznik pa z globo 1.200 eurov«. V drugem odstavku se za besedo »plovbe« dodata vejica in besedilo »ogrožal sebe ali druge osebe«.

Vlada izda predpis iz spremenjenega osmega odstavka 65. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Minister izda predpisa iz petega odstavka spremenjenega 39. člena in novega devetega odstavka 65. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 152. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Uporabna dovoljenja, obratovalna dovoljenja in soglasja z vidika pogojev za varnost plovbe, izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 36/13, 35/14 in 24/18), ki pa se uporablja še tri mesece od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 15. člen Pravilnika o pomorskih knjižicah (Uradni list RS, št. 5/02, 96/03 in 80/07).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-04/23-2/11 Ljubljana, dne 28. junija 2023 EPA 755-IX Državni zbor