Uredba o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito

Ta uredba določa vrsto in najnujnejši obseg sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito za primer naravnih in drugih nesreč, ki jih morajo zagotoviti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) ter prebivalci, lastniki in uporabniki stavb.

(1)Sredstva in opremo, ki jih morajo organi in organizacije na lastne stroške zagotoviti za skupinsko zaščito zaposlenih za primer naravnih in drugih nesreč, obsegajo:

-        ena namenska nosila za prenos poškodovane osebe na vsakih 100 zaposlenih;

-        en komplet orodja za reševanje, ki ga sestavljajo dve lopati, kramp, sekira, kladivo, drog za dvigovanje in premikanje bremen, žaga za železo in klešče, na vsakih 100 zaposlenih;

-        komplet prve pomoči v skladu s predpisi o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu.

(2)Sredstva in oprema iz prejšnjega odstavka, ki jih organi in organizacije uporabljajo v delovnem procesu, štejejo kot sredstva in oprema za skupinsko zaščito.

(3)Osnova za izračun potrebnih sredstev in opreme iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je seštevek števila vseh zaposlenih pri posameznem organu oziroma organizaciji na isti lokaciji.

(4)Če je na isti lokaciji več organov in organizacij, ki kot posamezni organ oziroma organizacija ne izpolnjujejo merila števila zaposlenih iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, je osnova za izračun potrebnih sredstev in opreme število zaposlenih pri vseh organih in organizacijah na tej lokaciji. O nabavi, hrambi in uporabi navedenih sredstev in opreme se posamezni organi in organizacije medsebojno dogovorijo. Sredstva za nabavo prispeva posamezni organ oziroma organizacija sorazmerno glede na število zaposlenih.

(1)Sredstva in opremo iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo na lastne stroške zagotoviti tudi organi in organizacije, ki upravljajo ali uporabljajo stanovanjske, poslovne, vzgojne, varstvene in izobraževalne ter druge stavbe, za osebno in skupinsko zaščito stanovalcev, zaposlenih, učencev, varovancev in drugih uporabnikov.

(2)Osnova za izračun potrebnih sredstev in opreme iz prejšnjega odstavka je seštevek števila učencev, zaposlenih, varovancev ali drugih uporabnikov oziroma število stanovalcev po merilih, ki so določena za zaposlene v prvi in drugi alineji prvega odstavka prejšnjega člena.

Lastniki stanovanj in večstanovanjskih stavb ter lastniki ali uporabniki kmetijskih gospodarstev morajo za požarno zaščito zagotoviti ustrezen gasilnik, v skladu s predpisi o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov, če s predpisi o graditvi objektov ni določeno drugače.

Organi in organizacije, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovmi, morajo poleg sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito iz prvega odstavka 2. člena te uredbe na lastne stroške zagotoviti tudi sredstva in opremo, predvidene z načrti zaščite in reševanja za primer nesreče z nevarnimi snovmi.

(1)Za primer množičnega pojava nalezljive bolezni morajo naslednji organi in organizacije poleg sredstev in opreme iz prvega odstavka 2. člena te uredbe zagotoviti tudi enomesečno zalogo posamezne vrste sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito:

-        javni zdravstveni zavodi na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, javni lekarniški zavodi ter socialno varstveni zavodi, vzgojno-izobraževalni zavodi in koncesionarji na področju socialnega varstva, ki opravljajo tudi zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost;

-        upravljavci kritične infrastrukture Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kritično infrastrukturo, z izjemo sektorja zdravstvo;

-        samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), izvajalci obvezne gospodarske lokalne javne službe in vzgojno-izobraževalni zavodi, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost;

-        državni organi, vzgojno-izobraževalni zavodi, visokošolski zavodi, študentski domovi in visokošolske knjižnice, katerih ustanovitelj je država;

-        javne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, katerih ustanovitelj je država.

(2)Sredstva in oprema za osebno in skupinsko zaščito za primer množičnega pojava nalezljive bolezni so predvsem:

1.respiratorne maske,

2.medicinske maske,

3.zaščita za oči,

4.zaščita za telo,

5.pokrivalo za glavo,

6.zaščita za obuvala,

7.rokavice,

8.razkužilo za roke.

(3)Enomesečno zalogo posamezne vrste sredstev in opreme iz prejšnjega odstavka zagotavljajo organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena na lastne stroške, razen za sile za zaščito, reševanje in pomoč iz pete alineje prvega odstavka tega člena, za katere se zaloga sredstev in opreme iz prejšnjega odstavka zagotavlja v okviru državnih rezerv materialnih sredstev, ki jih upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(1)Vrsto in količino sredstev in opreme iz drugega odstavka prejšnjega člena uskladijo za organ oziroma organizacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena po posameznih področjih nosilci načrtovanja posamezne vrste in količine sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito za primer množičnega pojava nalezljive bolezni (v nadaljnjem besedilu: nosilci načrtovanja) v skladu z metodologijo iz Priloge 1 oziroma Priloge 2, ki sta sestavna dela te uredbe.

(2)Nosilci načrtovanja po posameznih področjih so:

-        ministrstvo, pristojno za zdravje, za javne zdravstvene zavode na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti ter javne lekarniške zavode;

-        ministrstvo, pristojno za solidarno prihodnost, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, za socialno varstvene zavode, vzgojno-izobraževalne zavode in koncesionarje na področju socialnega varstva, ki opravljajo tudi zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost;

-        ministrstvo, pristojno za obrambo, za kritično infrastrukturo Republike Slovenije, z izjemo sektorja zdravstvo, ter za sile za zaščito, reševanje in pomoč iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;

-        ministrstvo, pristojno za javno upravo, za lokalne skupnosti, obvezne gospodarske lokalne javne službe, vzgojno-izobraževalne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, ter za državne organe, vzgojno-izobraževalne zavode, visokošolske zavode, študentske domove in visokošolske knjižnice, katerih ustanovitelj je država.

(1)Ob nastanku množičnega pojava nalezljive bolezni vrsto, količino in standard sredstev in opreme iz drugega odstavka 6. člena te uredbe določi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) na podlagi priporočil Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter ob upoštevanju predpisov in dodatnih navodil ali priporočil ministrstva, pristojnega za zdravje.

(2)Nosilci načrtovanja na podlagi pridobljenih podatkov NIJZ o vrsti in količini sredstev in opreme iz drugega odstavka 6. člena te uredbe pri organih in organizacijah iz prvega odstavka 6. člena te uredbe preverijo potrebe po dodatnih sredstvih in opremi.

(3)Organi in organizacije iz prvega odstavka 6. člena te uredbe zagotovijo na lastne stroške, če ni s predpisi drugače določeno, dodatna sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito za obvladovanje množičnega pojava nalezljive bolezni, če ti niso zagotovljeni že v okviru enomesečne zaloge sredstev in opreme iz 6. člena te uredbe, razen za sile za zaščito, reševanje in pomoč iz pete alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe, za katere se zaloga sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito zagotavlja v okviru državnih rezerv materialnih sredstev, ki jih upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, če Vlada Republike Slovenije ne odloči drugače.

(4)Nosilci načrtovanja lahko po opravljenem posvetovanju z NIJZ ter organi in organizacijami iz prvega odstavka 6. člena te uredbe na ministrstvo, pristojno za blagovne rezerve, naslovijo predlog za uporabo sredstev in opreme iz drugega odstavka 6. člena te uredbe ter drugih sredstev in opreme, ki jih v skladu s programom oblikovanja državnih blagovnih rezerv hrani Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: ZRSBR).

(5)Ne glede na tretji odstavek tega člena, v primerih iz prejšnjega odstavka, ZRSBR v skladu z zakonom, ki ureja blagovne rezerve, organom in organizacijam iz prvega odstavka 6. člena te uredbe zagotovi dodatna sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito za obvladovanje množičnega pojava nalezljive bolezni.

Nosilci načrtovanja ministrstvu, pristojnemu za blagovne rezerve, v okviru priprave programov dela blagovnih rezerv na njegovo zaprosilo sporočijo količino potrebnih sredstev in opreme iz drugega odstavka 6. člena te uredbe za organe in organizacije iz prvega odstavka 6. člena te uredbe po posameznih področjih.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Organi in organizacije morajo sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito iz prvega odstavka 2. člena te uredbe zagotoviti v 90 dneh od uveljavitve te uredbe, sredstva in opremo iz drugega odstavka 6. člena te uredbe pa v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito (Uradni list RS, št. 116/03).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-225/2023 Ljubljana, dne 8. junija 2023 EVA 2022-1911-0023 Vlada Republike Slovenije dr. Robert Golob predsednik Priloga 1: Metodologija za določanje minimalnih zalog posameznih vrst sredstev in opreme za organe oziroma organizacije s področja zdravstvene dejavnosti Priloga 2: Metodologija za določanje minimalnih zalog posameznih vrst sredstev in opreme za organe oziroma organizacije za upravljavce kritične infrastrukture Republike Slovenije, lokalne skupnosti, obvezne lokalne javne službe, vzgojno-izobraževalne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, državne organe, vzgojno-izobraževalne zavode, visokošolske zavode, študentske domove in visokošolske knjižnice, katerih ustanovitelj je država, javne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, katerih ustanovitelj je država