Splošni akt o načrtu oštevilčenja

(1)Ta splošni akt določa načrt oštevilčenja Republike Slovenije, vključno z nekaterimi vrstami elementov oštevilčenja, s katerimi upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (v nadaljnjem besedilu: ITU).

(2)Ta splošni akt določa tudi velikost bloka številk, za pridobitev katerih je treba vlogi priložiti načrt o oceni potreb za prihodnja tri leta ter merila za ocenjevanje sposobnosti upravljanja z elementi oštevilčenja in nevarnosti izčrpanja elementov oštevilčenja.

(1)Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

1.Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.

2.Eksteritorialna uporaba elementov oštevilčenja je uporaba elementov oštevilčenja, ki je namenjena izvajanju elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso medosebne komunikacijske storitve, na območju kode drugih držav članic EU.

3.Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Evropske Komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT).

4.Enotni evropski blok številk je harmoniziran blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije oziroma CEPT.

5.Koda države (CC) je eno-, dvo- ali trimestna koda, ki jo dodeli ITU v skladu s priporočilom ITU-T E.164 in enolično določa izbrano državo ali izbrano geografsko območje.

6.Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geografsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.

7.Mednarodna predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred mednarodno številko, da dobi dostop do mednarodnega javnega komunikacijskega omrežja.

8.Mednarodna številka je številka, ki jo mora kličoči uporabiti, če je klicani v drugi državi.

9.M2M/IoT je komunikacijska tehnologija, kjer se podatki med napravami ali aplikacijami prenesejo samodejno z manjšim posredovanjem človeka ali brez njega (npr. daljinski nadzor, vzdrževanje v industrijskih IoT aplikacijah, telemetrija ipd.).

10.Nacionalna (medkrajevna) predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred nacionalno smerno kodo (NDC), da dobi dostop do medkrajevnega komunikacijskega omrežja oziroma če je klicani v drugem območju oštevilčenja.

11.Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.

12.Nacionalni številski prostor je množica vseh številk, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji in s katerim upravlja agencija na podlagi prvega odstavka 97. člena zakona.

13.Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.

14.Nomadska storitev je storitev, pri kateri uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev dostopa do svojega podatkovnega omrežja prek različnih omrežnih priključnih točk.

15.Priporočila ITU-T so priporočila s področja telekomunikacij, ki jih sprejema in redno objavlja ITU.

16.Številka naročnika je številka, ki v javnem komunikacijskem omrežju identificira naročnika, v določenih primerih pa tudi uporabnika.

17.Številke brezplačnih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.

18.Številke premijskih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.

19.Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri-, pet- ali šestmestne številke, namenjene enotnim evropskim številkam, številkam za klice v sili, številkam za dostop do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev, številkam za dostop do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena in številkam za dostop do storitev posebnega pomena, ki se izvajajo v širšem družbenem interesu na področju celotne države.

20.Številke posebnega pomena, namenjene organom državne uprave, so številke skrajšanega izbiranja, namenjene storitvam posebnega pomena, ki se izvajajo v širšem družbenem interesu na področju celotne države.

(2)Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O); v nadaljnjem besedilu: zakon).

Nacionalni številski prostor opredeljuje tabela v Prilogi, ki je sestavni del tega splošnega akta.

(1)Mednarodna predpona za klice iz Republike Slovenije v tujino je 00.

(2)Nacionalna (medkrajevna) predpona je 0.

(1)Mednarodne številke so sestavljene iz kode države (CC) in nacionalne (značilne) številke (N(S)N) kot je prikazano s sliko 1: Slika 1: Zgradba mednarodne številke Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N)

(2)Mednarodne številke so lahko največ petnajstmestne.

(3)Mednarodne številke ne vsebujejo mednarodne ali nacionalne (medkrajevne) predpone.

(4)Koda države (CC) za Republiko Slovenijo je 386.

(1)V Republiki Sloveniji so nacionalne (značilne) številke (N(S)N) osemmestne, razen tiste, ki so s tem splošnim aktom posebej določene, in so v tem splošnem aktu zapisane v naslednji obliki: ABCDEFGH.

(2)Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) ne vsebujejo nacionalne (medkrajevne) predpone.

(3)Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) so lahko geografske ali negeografske.

Geografska številka je sestavljena iz medkrajevne kode (TC) in številke naročnika kot je prikazano s sliko 2: Slika 2: Zgradba geografske številke Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika

(2)Območja oštevilčenja iz nacionalnega številskega prostora (v nadaljnjem besedilu: območja oštevilčenja), določena z A = {1, 2, 3, 4, 5, 7} in B = {2, 3, 4, 5, 6, 7, 8}, so namenjena za geografske številke.

(3)Medkrajevna koda (TC) je določena s števko A in določa, kateremu geografskemu območju v Republiki Sloveniji je dodeljeno posamezno območje oštevilčenja iz tega odstavka kot je prikazano s sliko 3: Slika 3: Geografsko območje in medkrajevne kode (TC) Geografsko območje Medkrajevna koda (TC) Ljubljana 1 Maribor, Ravne na Koroškem, Murska Sobota 2 Celje, Trbovlje 3 Kranj 4 Nova Gorica, Koper, Postojna 5 Novo mesto, Krško 7 Geografsko območje Medkrajevna koda (TC) Ljubljana 1 Maribor, Ravne na Koroškem, Murska Sobota 2 Celje, Trbovlje 3 Kranj 4 Nova Gorica, Koper, Postojna 5 Novo mesto, Krško 7

(4)Geografske številke se dodeljujejo in vračajo v blokih po 1000, 10 000, 100 000 ali 1 000 000 številk.

(5)Geografske številke iz drugega odstavka tega člena se v primerih uporabe nomadskih storitev, lahko uporabljajo tudi zunaj geografskih območij, določenih v tretjem odstavku tega člena.

(1)Negeografska številka je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) javnega komunikacijskega omrežja ali storitve in številke naročnika ali storitve kot je prikazano s sliko 4: Slika 4: Zgradba negeografske številke Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika ali storitve Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika ali storitve

(2)Območja oštevilčenja, določena A = {3, 4, 7} in B = {0}, A = {3, 4, 5, 7} in B = {1} ter A = {6} in B = {4,..., 9} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.

(3)Območja oštevilčenja A = {4, 5} in B = {9} ter A = {8} in B = {1, 2, 3} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (na primer za potrebe prenosa govora po internetnem protokolu).

(4)Območja oštevilčenja, določena z A = {8} in B = {0}, so namenjena za številke brezplačnih storitev, pri tem pa so številke s C = {0} namenjene za mednarodne storitve brezplačnega klica. Številke brezplačnih storitev v območjih oštevilčenja s: C = {1, 2, 3, 4, 8}, C = {5, 6, 7} in D = {0, 1, 2, 3, 4} ter C = {9} in D = {6, 7, 8, 9} so lahko šest- ali osemmestne, številke brezplačnih storitev v preostalih območjih oštevilčenja pa le osemmestne.

(5)Območje oštevilčenja z A = {9} in B = {0} je namenjeno za številke premijskih storitev. Številke premijskih storitev v območjih oštevilčenja s C = {3, 4, 5, 6, 7} so lahko šest- ali osemmestne, številke premijskih storitev v preostalih območjih oštevilčenja pa le osemmestne.

(6)Območje oštevilčenja z A = {8} in B = {8} je namenjeno za negeografske številke, ki se uporabljajo za dostop do posebnih omrežij (podatkovna omrežja, internet, navidezna zasebna omrežja itd.).

(7)Območja oštevilčenja, določena z A = {8}, B = {9} in C = {1, 2, 3}, so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za storitve daljinskega glasovanja, masovno klicanje itd., in so lahko šest-, sedem- ali osemmestne.

(8)Številke iz drugega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10 000, 100 000 ali 1 000 000 številk, številke iz tretjega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10 000 ali 100 000 številk, številke iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena pa se dodeljujejo in vračajo posamično ali v blokih po 10 ali 100 številk.

(9)Ob prvi dodelitvi številk iz drugega in tretjega odstavka tega člena operater dobi tudi nacionalno smerno kodo (NDC) dolžine 2, 3 ali 4 mest (AB, ABC ali ABCD), odvisno od velikosti zahtevanega bloka naročniških številk:

1.v primeru negeografskih številk iz drugega odstavka tega člena, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih se: a)    dvomestne NDC kode (AB) dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {3, 4, 7} in B = {0}, A = {3, 4, 5, 7} in B = {1} ter A = {6} in B = {4,6,7,8} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi bloka velikosti 1 000 000 naročniških številk, b)    trimestne in štirimestne NDC kode (ABC oziroma ABCD) pa se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {6} in B = {5, 9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 100 000 oziroma 10 000 naročniških številk;

2.v primeru negeografskih številk iz tretjega odstavka tega člena, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (na primer za potrebe prenosa govora po internetnem protokolu) se: a)    dvomestne NDC kode (AB) dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z A = {4} in B = {9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi 10 blokov po 100 000 naročniških številk, b)    trimestne NDC kode (ABC) se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z:

a.   A = {5}, B = {9}

b.   A = {8}, B = {1} in C = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9}

c.   A = {8}, B = {2} in C = {0, 1, 3, 4, 5, 6, 7, 9}

d.   A = {8}, B = {3} in C = {0,..., 9} ob upravičenih zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 100 000 naročniških številk, c)    štirimestne NDC kode (ABCD) se dodeljujejo v območjih oštevilčenja določenih z

a.   A = {8}, B = {1}, C = {8} in D = {0,..., 9},

b.  A = {8}, B = {2}, C = {2, 8} in D = {0,..., 9}, ob zahtevah po dodelitvi blokov velikosti 10 000 naročniških številk.

(10)Območje oštevilčenja z nacionalno smerno kodo (NDC): A = {9} in B = {1}, je namenjeno negeografskim številkam, ki se uporabljajo v fiksnih in mobilnih javnih omrežjih za potrebe storitev komunikacije med napravami (M2M/IoT). Te številke je mogoče priglasiti za eksteritorialno uporabo v drugih državah članicah EU.

(11)Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) za M2M/IoT storitve ima dolžino 12 mest in je sestavljena iz NDC kode 91 in naročniške številke, kar je predstavljeno v obliki: AB CDEFGHIJKL.

(12)Številke iz desetega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10 000, 100 000, 1 000 000 ali 10 000 000 številk, in sicer:

1.bloki v obsegu 10 000 000 številk se dodeljujejo v območjih: A = {9}, B = {1}, C = {0,1,2},

2.bloki v obsegu 1 000 000 številk se dodeljujejo v območjih: A = {9}, B = {1}, C = { 3, 4, 5, 6},

3.bloki v obsegu 100 000 številk se dodeljujejo v območjih: A = {9}, B = {1}, C = {7, 8},

4.bloki v obsegu 10 000 številk se dodeljujejo v območjih: A = {9}, B = {1}, C = {9}.

(13)Agencija dodeljuje številke po vrstnem redu prostih številk iz vsakega območja.

(1)Številke skrajšanega izbiranja so oblike 11P(Q(R)) oziroma 116QRT in 19P(Q(R)), kjer so P, Q, R,T = {0,..., 9}.

(2)Številke skrajšanega izbiranja 11P(Q(R)) se uporablja za enotne evropske številke oziroma za enotne evropske bloke številk, za klice v sili in za storitve organov državne uprave določene v tem splošnem aktu, pri čemer je:

1.številka skrajšanega izbiranja 112 enotna evropska številka, namenjena za klice v sili,

2.številka skrajšanega izbiranja 113 številka policije, namenjena za klice v sili,

3.blok šestmestnih številk skrajšanega izbiranja, ki se začenja z 116QRT je po odločitvi Komisije namenjen za dostop do družbeno koristnih vseevropskih telefonskih storitev, ki jih v postopku javnega posvetovanja opredeli Komisija,

4.blok številk skrajšanega izbiranja 118Q(R) enoten evropski blok številk, namenjen za dostop do imeniških služb. Številke skrajšanega izbiranja iz tega bloka so štirimestne 118Q, kjer je Q = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 8}, ali petmestne 118QR, kjer sta Q = {6, 7, 9} in R = {0,..., 9}.

5.bloki številk skrajšanega izbiranja, ki se začenjajo z 114QR, so namenjeni organom državne uprave za dostop do storitev posebnega pomena. Številke skrajšanega izbiranja iz bloka 114(Q(R)) so lahko trimestne, štirimestne 114Q, kjer je Q = {0,...,9}, ali petmestne številke 114QR, kjer je Q = {0,...,9} in R = {0,...,9};«

6.bloki številk skrajšanega izbiranja, ki se začenjajo z 11P(Q(R)), kjer je P = {0, 1, 5, 7 in 9}, Q = {0,…,9} in R = {0,…,9}, so rezervirani za prihodnjo rabo.

(3)Številke skrajšanega izbiranja 19P(Q(R)) iz območij:

1.19P(Q(R)), kjer je P = {0, 1, 2}, Q = {0,…, 9}, R = {0,…, 9} ter P = {8}, Q = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9}, R = {0,…, 9} so namenjene dostopu do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev (kot so npr. storitev posredovanja operaterja, informacije o delovanju omrežja, prijava motenj, pomoč uporabnikom, storitve telegrama, teleteksta, telefaksa itd.) in so lahko tri-, štiri ali petmestne,

2.19P(Q(R)), kjer je P = {5, 7, 9}, Q = {0,…, 9}, R = {0,…, 9} ter P = {8}, Q = {7}, R = {0,…, 9} so namenjene dostopu do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena, ki jih na področju celotne države opravljajo operaterji ter druge fizične ali pravne osebe opredeljene v prvem odstavku 101. člena zakona (kot npr.: storitve medicinske oziroma socialne pomoči, pomoč na cesti, pomoč invalidom ali tujcem, informacije o javnem prometu in transportu, javljanje okvar v zvezi z javno koristnimi službami (plin, elektrika, voda) točna ura, vremenska poročila itd.) in so lahko štiri- ali petmestne,

3.19P(Q(R)), kjer je P = {3, 4, 6}, Q = {0,…, 9}, R = {0,…, 9} so rezervirane za prihodnjo rabo.

(4)Številke skrajšanega izbiranja se dodeljujejo in vračajo posamično, v primeru zahtev po tri- in štirimestnih številkah kratkega izbiranja in v primeru zahtev po šestmestnih številkah skrajšanega izbiranja namenjenih dostopu do družbeno koristnih vseevropskih telefonskih storitev (116QRT) se vedno izvede postopek pridobitve mnenj zainteresirane javnosti ob smiselni uporabi 47. člena zakona.

(5)Številke skrajšanega izbiranja iz prejšnjih odstavkov so izvedene na krajevni ravni v vseh območjih oštevilčenja, ki so namenjena geografskim številkam. V območjih oštevilčenja, ki so namenjena negeografskim številkam, morata biti izvedeni številki skrajšanega izbiranja iz prve in druge točke drugega odstavka tega člena, operater pa lahko znotraj dodeljenega bloka številk izvede tudi druge številke skrajšanega izbiranja predvidene v tem členu.

(1)Območje oštevilčenja 10PQ je namenjeno za štirimestne predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij.

(2)Dodeljujejo se le takšne predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij, pri katerih je Q ≠ {0}.

(3)Predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij se dodeljujejo in vračajo posamično.

(4)Posamezen operater lahko dobi le eno predpono za izbiro operaterja prenosnih omrežij.

(1)Območje oštevilčenja 98MN je namenjeno za usmerjalne kode, ki se uporabljajo za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.

(2)Posamezen operater lahko dobi največ dve usmerjalni kodi, in sicer po eno za:

1.operaterje omrežij oziroma izvajalce, ki zagotavljajo javne telefonske storitve na fiksni lokaciji in

2.operaterje omrežij oziroma izvajalce, ki zagotavljajo mobilne storitve.

(3)Usmerjalne kode se dodeljujejo in vračajo posamično.

(4)Usmerjalnih kod uporabnik ne sme izbirati pri izbiranju številk. Vsak tak poizkus mora biti prestrežen in zavržen.

(5)V primeru razveljavitve odločbe o dodelitvi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero je dodeljena operaterju usmerjalna koda, se usmerjalna koda najmanj eno leto ne more dodeliti drugemu operaterju.

(1)Območja oštevilčenja, razen tistih, ki so navedena v 7., 8., 9. (z izjemo območij navedenih v zadnji alineji tretjega odstavka), 10. in 11. členu tega splošnega akta, in območja oštevilčenja z A = {0}, so rezervna območja oštevilčenja.

(2)Rezervna območja niso namenjena za geografske številke.

(3)Rezervna območja oštevilčenja z A = {6} in B = {1, 2, 3} so rezervirana za številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.

(4)Številke iz rezervnih območij oštevilčenja se dodelijo šele, ko ni več prostih številk oziroma blokov številk v že uporabljanih območjih oštevilčenja oziroma jih ni več zadosti ali če se dodeljuje številke za nove vrste javnih komunikacijskih omrežij ali storitev, ki se jih ne da uvrstiti v nobenega od že uporabljenih območij oštevilčenja.

(1)Kadar se kliče v javno telefonsko omrežje v tujini ali mednarodno storitev, se mora pred mednarodno številko izbrati mednarodna predpona, uporabnik javnega mobilnega omrežja pa lahko namesto mednarodne predpone izbere tudi predpono +, pri čemer znak + lahko uporabljajo samo uporabniki javnih mobilnih omrežij, kot je prikazano s sliko 5: Slika 5: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo mednarodne predpone 00 (ali +) Predpona Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) 00 (ali +) X(Y[WZ]) ABCDEFGH... Predpona Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) 00 (ali +) X(Y[WZ]) ABCDEFGH...

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ob vsakem mednarodnem klicu prosto izbere operater mednarodnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij kot je prikazano s sliko 6: Slika 6: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Mednarodna predpona Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) 10PQ 00 X(Y[WZ]) ABCDEFGH... Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Mednarodna predpona Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) 10PQ 00 X(Y[WZ]) ABCDEFGH...

(1)Kadar se kliče znotraj območja z isto medkrajevno kodo (TC), se lahko izbere samo številka naročnika ali številka storitve.

(2)Kadar se kliče v območje z drugo medkrajevno kodo (TC), ali če se z negeografske številke kliče na geografsko številko, se mora pred številko naročnika ali številko storitve izbrati medkrajevna koda (TC) kot je prikazano s sliko 7: Slika 7: Izbiranje številk z uporabo medkrajevne kode (TC) Nacionalna (medkrajevna) predpona Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika ali številka storitve 0 A BCD EF GH Nacionalna (medkrajevna) predpona Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika ali številka storitve 0 A BCD EF GH

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkrajevnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij kot je prikazano s sliko 8: Slika 8: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Nacionalna (medkrajevna) predpona Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika (SN) 10PQ 0 A BCD EF GH Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Nacionalna (medkrajevna) predpona Medkrajevna koda (TC) Številka naročnika (SN) 10PQ 0 A BCD EF GH

(1)Kadar se kliče na negeografsko številko, se mora pred nacionalno (značilno) številko (N(S)N) izbrati nacionalna (medkrajevna) predpona kot je prikazano s sliko 9: Slika 9: Izbiranje številk Nacionalna (medkrajevna) predpona Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika (SN) 0  0  0 AB  ABC  ABCD CD EF GH  DE FGH  E FGH Nacionalna (medkrajevna) predpona Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika (SN) 0 0 0 AB ABC ABCD CD EF GH DE FGH E FGH

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkrajevnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij kot je prikazano s sliko 10: Slika 10: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnega omrežja Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Nacionalna (medkrajevna) predpona Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika (SN) 10PQ  10PQ  10PQ 0  0  0 AB  ABC  ABCD CD EF GH  DE FGH  E FGH Predpona za izbiro operaterja prenosnih omrežij Nacionalna (medkrajevna) predpona Nacionalna smerna koda (NDC) Številka naročnika (SN) 10PQ 10PQ 10PQ 0 0 0 AB ABC ABCD CD EF GH DE FGH E FGH

(3)Ne glede na prejšnji odstavek operater medkrajevnega prenosnega omrežja ni dolžan izvesti prenosa klicev na negeografske številke iz četrtega do sedmega odstavka 8. člena tega splošnega akta.

Kode in številke iz 17. do 22. člena tega splošnega akta oziroma njihove dele dodeljuje agencija v skladu z ustreznimi priporočili ITU-T in ob upoštevanju postopka izdaje odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja iz 100. člena zakona.

(1)Identifikacijska koda podatkovnega omrežja (DNIC) je štirimestna koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T X.121, kjer prva tri mesta določajo podatkovno kodo države četrto mesto pa določa podatkovno omrežje v državi kot je prikazano s sliko 11: Slika 11: Zgradba identifikacijske kode podatkovnega omrežja X X X P Podatkovna koda države Podatkovno omrežje v državi X X X P Podatkovna koda države Podatkovno omrežje v državi

(2)Podatkovna koda države za Republiko Slovenijo je 293.

(3)Agencija dodeljuje identifikacijske kode podatkovnega omrežja posamično in o dodelitvi obvesti ITU.

(1)Mednarodna oznaka mobilnega naročnika je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T E.212, ter sestavljena iz mobilne kode države, kode mobilnega omrežja in identifikacijske številke mobilnega naročnika kot je prikazano na sliki 12. Slika 12: Zgradba mednarodne oznake mobilnega naročnika (IMSI) Mobilna koda države  MCC Koda mobilnega omrežja  MNC Identifikacijska številka mobilnega naročnika (do 10 števk)  MSIN Mobilna koda države MCC Koda mobilnega omrežja MNC Identifikacijska številka mobilnega naročnika (do 10 števk) MSIN

(2)V skladu s priporočilom ITU-T E.212 se v njem opisani in definirani identifikacijski viri lahko uporabljajo v mobilnih radijskih sistemih in tudi v fiksnih in globalnih omrežjih za zagotavljanje inovativnih storitev predvsem v kontekstu omrežij naslednjih generacij.

(3)Mobilna koda države za Republiko Slovenijo je trimestna in je 293.

(4)Koda mobilnega omrežja (MNC), ki določa posamezno mobilno omrežje v Republiki Sloveniji, je dvomestna.

(5)Agencija dodeljuje kode mobilnih omrežij posamično in o dodelitvi obvesti ITU.

(1)Koda mednarodne signalne točke (ISPC) je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708, ki enolično določa mednarodno signalno točko v signalnem omrežju s signalizacijo št. 7. Sestavljena je iz enajstmestnega polja, ki določa signalizacijsko območje in omrežje, ter trimestnega polja, ki določa signalizacijsko točko kot je prikazano s sliko 13: Slika 13: Zgradba kode mednarodne signalizacijske točke (ISPC) N M L K J I H G F E D C B A A b c Koda signalizacijskega območja/omrežja Identifikacija signalizacijske točke N M L K J I H G F E D C B A A b c Koda signalizacijskega območja/omrežja Identifikacija signalizacijske točke

(2)Agencija dodeljuje kode mednarodnih signalizacijskih točk posamično v decimalnem zapisu v formatu a-b-c, kjer je a = {0,..., 7}, b = {0,..., 255} in c = {0,..., 7}.

(1)Koda nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC) je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.704, ki enolično določa signalno točko za potrebe medomrežnega povezovanja v določeni državi, in je lahko koda ponorne (DPC) ali izvorne točke (OPC) kot je prikazano s sliko 14: Slika 14: Zgradba kode nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC) N M L K J I H G F E D C B A   a b N M L K J I H G F E D C B A a b

(2)Agencija dodeljuje le kode nacionalnih signalizacijskih točk, ki so namenjene za naslavljanje signalizacijskih točk na nacionalni signalizacijski ravni.

(3)Agencija dodeljuje kode nacionalnih signalizacijskih točk posamično v decimalnem zapisu, in sicer v formatu a-b, kjer sta a, b = {0,..., 127}.

(1)Številka izdajateljeve oznake (IIN) je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118, ki je potrebna pri obračunavanju mednarodnih storitev, plačanih s telefonsko kartico, je del izdajateljeve identifikacijske številke kot je prikazano s sliko 15: Slika 15: Zgradba izdajateljeve identifikacijske številke na področju telekomunikacij 89 Koda države (CC) Številke izdajateljeve oznake 89 Koda države (CC) Številke izdajateljeve oznake

(2)Številka izdajateljeve oznake je v Republiki Sloveniji dvomestna.

(3)Agencija dodeljuje številke izdajateljeve oznake posamično.

(1)Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T T.35 določa nestandardno opremo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosa govora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T H.323. Sestavljena je iz kode države za nestandardno opremo, kode proizvajalca opreme in dela, ki ga določi proizvajalec te opreme sam kot je prikazano s sliko 16: Slika 16: Koda nestandardne opreme Koda države za nestandardno opremo  xxxx xxxx2 Koda proizvajalca opreme  xxxx xxxx2 xxxx xxxx2 Del, ki ga določi proizvajalec  te opreme sam Koda države za nestandardno opremo xxxx xxxx2 Koda proizvajalca opreme xxxx xxxx2 xxxx xxxx2 Del, ki ga določi proizvajalec te opreme sam

(2)Koda države za nestandardno opremo za Republiko Slovenijo je 1100 01102.

(3)Koda proizvajalca opreme je dolga 2 zloga (byte), dodeljuje jo agencija posamično.

(1)Vlogi za pridobitev odločbe za dodelitev elementov oštevilčenja je treba priložiti projekt, ki vsebuje načrt o oceni potreb za prihodnja tri leta v primerih, ko se zahteva blok številk naslednjih velikosti:

1.v primeru geografskih številk: 100 000 ali 1 000 000 številk,

2.v primeru negeografskih številk, namenjenih za uporabo v javnih mobilnih omrežjih: 100 000 ali 1 000 000 številk,

3.v primeru negeografskih številk, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (npr. za potrebe prenosa govora po internetnem protokolu): 100 000 številk,

4.v primeru negeografskih številk, ki so namenjene za številke brezplačnih storitev oziroma za številke premijskih storitev: 100 številk,

5.v primeru negeografskih številk, ki so namenjene kot številke za dostop do posebnih omrežij: 100 številk,

6.v primeru negeografskih številk, ki so namenjene kot številke za dostop do storitev daljinskega glasovanja, masovnega klicanja: 10 ali 100 številk in

7.v primeru negeografskih številk, ki se uporabljajo za potrebe storitev komunikacije med napravami (M2M/IoT): 100 000, 1 000 000 ali 10 000 000 številk.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je treba k vlogi za pridobitev odločbe za dodelitev elementov oštevilčenja priložiti projekt tudi v primeru, ko imetnik posameznih odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja z njihovim seštevkom preseže najnižjo mejo bloka velikosti glede na posamezne vrste elementov oštevilčenja.

Agencija pred dodelitvijo elementov oštevilčenja drugi fizični ali pravni osebi, ki ni operater, poleg podatkov iz drugega odstavka 101. člena zakona upošteva tudi:

1.podroben opis storitve, ki mora vključevati tudi opis poslovnega modela,

2.dokumentacijo o tehnični izvedbi storitve, na podlagi katere vlagatelj dokazuje sposobnost upravljanja z elementi oštevilčenja. V primeru, da fizična ali pravna oseba, ki ni operater ne izvaja storitve samostojno, pa še: a)    informacije o predvidenem ali vzpostavljenem sporazumu z operaterjem glede gostovanja številk, dostopa in medomrežne povezave, b)    nazivi operaterjev s katerim so bili sklenjeni takšni sporazumi,

3.časovni načrt uporabe elementov oštevilčenja,

4.izjavo, da so predloženi podatki popolni in resnični ter da se bodo številke uporabljale v skladu s predpisi in

5.skladnost uporabe v preteklosti dodeljenih elementov oštevilčenja iste vrste s časovnim načrtom, ki določa da mora biti dodeljena količina elementov oštevilčenja v zakonskem roku uporabljena.

(1)Agencija oceni nevarnost izčrpanja elementov oštevilčenja na podlagi naslednjih meril:

1.delež zasedenosti nacionalnega številskega prostora,

2.obsega dejanske uporabe dodeljenih elementov oštevilčenja,

3.pričakovanega časa do polne zasedenosti.

(2)Če obstaja nevarnost izčrpanja določenih elementov oštevilčenja, se jih hrani za dodelitev samo za storitve, ki so v javno korist. Po potrebi se izvedejo ustrezni ukrepi, ki omogočajo nadaljevanje dodeljevanja elementov oštevilčenja.

(3)V izogib nevarnosti izčrpanja določenih elementov oštevilčenja, lahko agencija ob dodelitvi elementov oštevilčenja drugi fizični ali pravni osebi, ki ni operater, omeji:

1.velikost številskih blokov zahtevanih elementov oštevilčenja in

2.odplačno dodeljevanje elementov oštevilčenja v uporabo drugim izvajalcem storitev.

Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se prenehata uporabljati Splošni akt o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 62/13, 107/13 – popr., 41/18 in 130/22 – ZEKom-2) in Splošni akt o velikosti številskih blokov, za pridobitev katerih je potrebno vlogi priložiti projekt (Uradni list RS, št. 62/13, 72/18 in 130/22 – ZEKom-2).

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Nacionalni številski prostor