Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve

Ta splošni akt ureja način izračuna neto stroškov in nematerialnih koristi, ki se upoštevajo pri izračunu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve.

(1)Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

1.Informacije za potrebe tega splošnega akta so podatki, ki jih posreduje izvajalec v tabelah ter posamezna pojasnila in utemeljitve, ki jih navede izvajalec v vlogi in so predpisane s tem splošnim aktom.

2.Koristi zagotavljanja univerzalne storitve so koristi, ki so direktno merljive (prihodki in druge materialne koristi) in koristi, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti, temveč le oceniti in jih izvajalec pridobi zaradi svojega položaja in ugleda kot izvajalec ter zaradi prepoznavnosti lastnih blagovnih znamk in z njimi povezanimi koristmi (nematerialne koristi).

3.Obveznosti izvajanja univerzalne storitve so tiste obveznosti, ki jih naloži Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) z odločbo o imenovanju enega ali več izvajalcev univerzalne storitve (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na podlagi prvega odstavka 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).

4.Računovodske evidence so izpisi pridobljeni iz poslovnih knjig izvajalca, ki so vodene skladno z zakonodajo, ki ureja to področje.

(2)Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v zakonu.

(1)Izvajalec mora za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve agenciji predložiti računovodske evidence ter informacije o stroških in prihodkih ločeno za vsako posamezno univerzalno storitev, ki jo zagotavlja.

(2)Končni neto stroški univerzalne storitve posameznega izvajalca se izračunajo kot vsota stroškov vseh obveznosti izvajanja univerzalne storitve in koristi zagotavljanja univerzalne storitve.

(3)V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah, ki jih predloži izvajalec, morajo biti transparentno opredeljeni stroški in prihodki ter druge materialne koristi, ki so posledica zagotavljanja posamezne univerzalne storitve. Posredovani podatki morajo biti v ustrezni elektronski obliki (v strojno berljivem formatu). Izračun neto stroškov mora biti objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren. Na podlagi posredovanih računovodskih evidenc in informacij agencija revidira in preveri računovodske podatke in informacije ter po potrebi pozove izvajalca k predložitvi ustreznih dodatnih dokazil.

(4)Vir posredovanih računovodskih evidenc in informacij so podatki, ki so izkazani v računovodskih izkazih izvajalca za preteklo poslovno leto. Med posredovanimi podatki morajo biti ločeno prikazani vsi stroški, prihodki in vložena sredstva. Izvajalec je dolžan po pridobitvi mnenja pooblaščenega revizorja k letnim izkazom, le-tega nemudoma predložiti agenciji.

(5)V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah morajo biti jasno razvidni vsi stroški, prihodki in druge materialne koristi, ki jih ima izvajalec z izvajanjem univerzalne storitve in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če te obveznosti ne bi izvajal. Ustrezen sistem ločenega računovodskega evidentiranja stroškov in prihodkov mora zagotavljati pregled navedenih kategorij ločeno za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve.

(1)Izvajalec za vsak posamezni priključek ugotovi, ali je dobičkonosen ali nedobičkonosen.

(2)V izračunu neto stroškov zagotavljanja priključitve na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji, prek katere je zagotovljen dostop do govorne komunikacijske storitve in do ustreznega širokopasovnega dostopa, se upoštevajo le nedobičkonosni posamezni priključki. Izvajalec za izračun upošteva zgolj tiste stroške, prihodke in druge materialne koristi, ki jih ima z izvajanjem te univerzalne storitve, in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

(3)V izračunu se ugotavljajo stroški, prihodki in vložena sredstva po posameznem priključku. Morebitni popusti in druge ugodnosti, ki jih izvajalec obračuna in prizna uporabniku posameznega nedobičkonosnega priključka, se ne upoštevajo v izračunu neto stroškov univerzalne storitve.

(4)Izvajalec mora pred priključitvijo za vsak nedobičkonosen priključek agenciji posredovati informacijo o natančnem naslovu oziroma lokaciji priključka, kar pomeni, da v strojno berljivem formatu navede naslov v obliki HSMID (Medresorski identifikator naslova dela stavbe), v obliki popolnega naslova (ulica ter hišna številka, poštna številka, pošta) ali v obliki y in x koordinat v državnem koordinatnem sistemu D96/TM za naslove, kjer v registru na dan posredovanja informacije podatek o HSMID ne obstaja, in jo zaprositi za preverbo izpolnjenosti kriterijev iz petega odstavka tega člena.

(5)Posredovano lokacijo nedobičkonosnega priključka agencija preveri v svoji bazi podatkov po naslednjih kriterijih:

1.ali je na naslovu oziroma lokaciji zgrajena ali omogočena fiksna infrastruktura operaterja omrežja, ki omogoča hitrost prenosa podatkov skladno s splošnim aktom, ki ureja prenosno hitrost, primerno za širokopasovni dostop do interneta (v nadaljnjem besedilu: splošni akt o prenosni hitrosti),

2.ali je na naslovu oziroma lokaciji možna priključitev na mobilno omrežje najmanj četrte generacije, ki omogoča hitrost skladno s splošnim aktom o prenosni hitrosti,

3.ali je izvajalec na naslovu oziroma lokaciji izrazil tržni interes,

4.ali je na naslovu oziroma lokaciji načrtovana izgradnja priključka s sofinanciranjem iz javnih sredstev, ki jih dobi izvajalec na javnem razpisu.

(6)V primeru, da je izpolnjen katerikoli od kriterijev iz prejšnjega odstavka, izvajalec tega nedobičkonosnega priključka ne upošteva v nadaljnjem izračunu. V primeru, da ni izpolnjen nobeden od kriterijev iz prejšnjega odstavka, izvajalec ta nedobičkonosni priključek upošteva v nadaljnjem izračunu.

(7)Izvajalec mora prikazati vse stroške po posameznem priključku, ki bi se jim izognil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve, in sicer:

1.nabavne vrednosti osnovnih sredstev, aktiviranih v preteklem poslovnem letu za posamezni priključek, z navedbo tehnologije dostopa;

2.operativne stroške po vrstah stroškov. Vsi posredni stroški se razporedijo po delilnem ključu, ki ga izvajalec podrobno obrazloži.

(8)Izvajalec mora prikazati vse prihodke in druge materialne koristi po posameznem priključku, ki bi jih izgubil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

(9)Izvajalec mora prikazati neto stroške kot vsoto stroškov, prihodkov in drugih materialnih koristi po posameznem priključku.

(1)V izračunu neto stroškov zagotavljanja in dostopa do univerzalnega imenika in univerzalne imeniške službe za dajanje informacij o naročnikih (v nadaljnjem besedilu: univerzalna imeniška služba) se upošteva le nedobičkonosnost zagotavljanja te storitve kot celote. Izvajalec za izračun upošteva zgolj tiste stroške in prihodke, ki jih ima z izvajanjem te univerzalne storitve in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

(2)Izvajalec mora ločeno prikazati posamezne skupine stroškov, povezane z zagotavljanjem in dostopom do univerzalnega imenika in univerzalne imeniške službe (stroški dela, stroški najema, tiskanje in pošiljanje imenikov ipd.), ki bi se jim izognil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

(3)Izvajalec mora ločeno prikazati vrednosti vloženih sredstev, aktiviranih v preteklem poslovnem letu, povezanih z zagotavljanjem in dostopom do univerzalnega imenika in univerzalne imeniške službe.

(4)Izvajalec mora ločeno prikazati posamezne skupine prihodkov zagotavljanja in dostopa do univerzalnega imenika in univerzalne imeniške službe (prihodki plačljivih informativnih klicev, oglaševanja, trženja baze podatkov ipd.), ki bi jih izgubil, če ne bi imel obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

(5)Izvajalec mora prikazati neto stroške kot razliko med stroški in prihodki dostopa do univerzalnega imenika in zagotavljanja univerzalne imeniške službe.

(1)Izvajalec kot podlago za izračun neto stroškov delovanja brez obveznosti univerzalne storitve pripravi simulacijo poslovanja, v kateri natančno opredeli, kako bi posloval brez obveznosti univerzalne storitve. Simulacijo izračuna izvede na enoto, ki je odvisna od vrste univerzalne storitve, ki jo zagotavlja.

(2)Simulacijo poslovanja iz prejšnjega odstavka mora izvajalec pripraviti ločeno za vsako posamezno univerzalno storitev in pri pripravi upoštevati najmanj naslednje parametre:

1.prenosno hitrost, ki je predpisana s splošnim aktom o prenosni hitrosti (v primeru zagotavljanja dostopa do javnega komunikacijskega omrežja na fiksni lokaciji),

2.kakovost, ki je predpisana s splošni aktom, ki ureja kakovost univerzalne storitve,

3.dostopnost in razširjenost,

4.ceno in splošne pogoje,

5.obveznost izdaje razčlenitve računa in

6.omejitev ali odklop iz razlogov na strani naročnika (v primeru zagotavljanja dostopa do javnega komunikacijskega omrežja na fiksni lokaciji).

(3)Pri izračunu neto stroškov poslovanja brez obveznosti univerzalne storitve se smiselno upoštevajo določbe 4. in 5. člena tega splošnega akta.

(1)V izračunu postavke nematerialne koristi izvajalec upošteva pomen svojih blagovnih znamk in svojega ugleda ter jih ovrednoti z vidika prepoznavnosti, povezljivosti s tržnimi učinki in vplivom na svojo dobičkonosnost, vplivom na standard kakovosti svojih storitev ter na varnost in zaupanje končnih uporabnikov.

(2)Izvajalec pri ovrednotenju obsega nematerialnih koristi upošteva ocenjeno vrednost postavke blagovne znamke izvajalca, ugleda in drugih nematerialnih koristi, ki jo poda neodvisni cenilec na stroške izvajalca in se korigira z deležem prihodkov iz naslova zagotavljanja univerzalne storitve, primerjalno s celotnimi prihodki izvajalca. Izračun se opravi po naslednjem postopku:

1.izračuna se razmerje med prihodki univerzalne storitve in celotnimi prihodki izvajalca;

2.celotna ocenjena vrednost nematerialnih koristi se pomnoži z dobljenim razmerjem iz prejšnje točke, dobljeni rezultat pa predstavlja vrednost nematerialnih koristi, ki odpade na univerzalno storitev.

(3)Z upoštevanjem v prejšnjem odstavku navedenih postavk izvajalec opredeli vrednost koristi zaradi prepoznavnosti svojih blagovnih znamk in svojega ugleda ter jo ustrezno utemelji.

(4)Vrednost izračunanih nematerialnih koristi iz naslova prepoznavnosti blagovnih znamk in ugleda izvajalca, se odšteje od predhodno izračunanih neto stroškov.

Agencija v postopku pregleda ugotavlja skladnost pridobljenih računovodskih evidenc in informacij, ki jih agenciji posreduje izvajalec v svojem zahtevku za nadomestilo neto stroškov na podlagi tega splošnega akta ter pri tem preveri njihovo verodostojnost in dokazljivost. Na podlagi opravljenega pregleda agencija ugotavlja izvajalčevo stroškovno in tehnološko učinkovitost zagotavljanja univerzalne storitve in presoja, ali neto stroški izvajanja univerzalne storitve predstavljajo neupravičeno breme za izvajalca.

Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se preneha uporabljati Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 27/18 in 130/22 ZEKom-2).

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0073-50/2022/22 Ljubljana, dne 4. maja 2023 EVA 2023-3150-0026 Mag. Tanja Muha v. d. direktorja