Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C)

V Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Upravno sodišče odloča v senatu treh sodnikov: 1. če gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna, 2. če tako določa drug zakon.

(3)Če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prejšnjega odstavka, poda sodnik posameznik, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, predlog predsedniku sodišča, da se o zadevi odloča v senatu. Predlog sodnik posameznik poda do razpisa pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do predložitve zadeve na sejo. O predlogu sodnika posameznika odloči predsednik sodišča s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Preostala člana senata se določita na podlagi letnega razporeda sodnikov.

(4)Pooblastila, ki jih ima sodnik, ima v postopku, v katerem v skladu z drugim odstavkom tega člena sodi senat, predsednik oziroma predsednica senata (v nadaljnjem besedilu: predsednik senata). Pred sejo oziroma narokom ima sodnik poročevalec enaka pooblastila, kot jih ima po določbah tega zakona predsednik senata.

(5)O obnovi postopka v primeru iz prvega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik, v primeru iz drugega odstavka tega člena pa senat treh sodnikov.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vrhovno sodišče odloča o pritožbi v senatu treh sodnikov, če je na prvi stopnji odločal senat.

(2)Vrhovno sodišče odloča o pritožbi po sodniku posamezniku, če je na prvi stopnji odločal sodnik posameznik.

(3)Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu treh sodnikov, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.«.

V 17. členu se v tretjem odstavku črta beseda »ta«. V petem odstavku se besedilo »drug organ države oziroma lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo ali za zastopanje pooblasti odvetnika oziroma odvetniško družbo«.

V 18. členu se v prvem in drugem odstavku besedi »državno pravobranilstvo« nadomestita z besedilom »državno odvetništvo ali druga oseba, ki jo določa zakon«.

V 20. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »(4) Sodišče lahko stranki odredi omejitev števila in obsega vlog ter ji naloži, da v določenem roku predloži pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov iz vloženih vlog ter določi dolžino povzetka. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru, če gre za večje število vlog ali so vloge glede obsega ali vsebine nepregledne ali je to potrebno za učinkovito obravnavanje zahtevnejše zadeve.

(5)Sodišče lahko stranki določi tudi rok, v katerem lahko pošilja vloge pred narokom.

(6)Rok iz četrtega in petega odstavka sodišče določi glede na zahtevnost dejanja in ne sme biti krajši od 15 dni, razen če posebne okoliščine utemeljujejo določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od osmih dni.

(7)Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka, sodišče vloge ne upošteva. Sodišče stranko opozori na posledice zamude.

(8)Sodišče lahko stranki odredi tudi omejitev časa za ustno podajanje navedb na naroku.«.

V 24. členu se črta sedmi odstavek.

V 31. členu se v prvem odstavku besedilo »predsednica oziroma predsednik senata (v nadaljnjem besedilu: predsednik senata)« nadomesti z besedo »sodnik«.

V 32. členu se v drugem odstavku besedi »tožnikovo zahtevo« nadomestita z besedama »tožnikov predlog«. V tretjem odstavku se beseda »zahteva« nadomesti z besedo »predlaga«. V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Kadar sodišče odloča v senatu, ta odloči tudi o izdaji začasne odredbe.«. V petem odstavku se v prvem stavku beseda »zahtevi« nadomesti z besedo »predlogu«, beseda »zahteve« pa z besedo »predloga«.

V 36. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Kadar sodišče odloča v senatu, izda sklep v primerih iz 1., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena senat, v preostalih primerih pa predsednik senata.«.

V 45. členu se v prvem odstavku besedi »Predsednik senata« nadomestita z besedo »Sodnik«.

V 46. členu se v napovednem stavku in v 3. točki besedi »predsednik senata« nadomestita z besedo »sodnik«.

V 53. členu se besedi »Predsednik senata« nadomesti z besedo »Sodnik«.

54. člen se črta.

V 55. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Kadar sodišče odloča v senatu, vodi glavno obravnavo predsednik senata. Senat lahko ob razpisu naroka odloči, da vsa ali posamezna pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja naroka predsednik senata, preidejo na sodnika poročevalca.«. V drugem odstavku se besedi »predsednik senata« nadomestita z besedo »sodnik«.

V 56. členu se v prvem odstavku beseda »piše« nadomesti z besedo »vodi«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zapisnik podpišeta sodnik in zapisnikar.«.

V 57. členu se v drugem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Sodišče in stranke si morajo ves čas prizadevati za sklenitev poravnave.«. Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pri odločanju o sklenitvi poravnave pa upošteva morebitne posledice sklenitve poravnave na javno korist ter višino stroškov in trajanje postopka v primeru, da poravnava ne bo sklenjena.«.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči brez glavne obravnave tudi, kadar je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, v naslednjih primerih: – če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom, – če stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona), ali predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev, – če stranke predlagajo zgolj take dokaze, ki niso potrebni za ugotovitev spornih dejstev, saj jih je mogoče ugotoviti tudi brez izvedbe predlaganih dokazov, – če gre za spor med istima strankama, pa gre za podobno dejansko in pravno podlago ter je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo, – če sodišče odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, pri čemer sodišče ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, če: – osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, – stranki ali stranskemu udeležencu v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

(4)Sodišče praviloma sodi na seji v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov, s katerimi zavrnejo kandidaturo ali listo kandidatov ali se o volilni pravici kandidata odloča pred razpisanim dnem volitev.

(5)Kadar sodišče sodi na seji, seja ni javna.

(6)O pravnih sredstvih odloči sodišče na seji, če zakon ne določa drugače.«.

V 61. členu postane besedilo prvega odstavka besedilo člena. Drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo.

V 64. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če sodišče s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt, lahko v sodbi določi način izvršitve svoje odločitve.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) V primerih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na izrek sodbe iz prvega odstavka tega člena in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 71. členu se v prvem odstavku za besedilom »naslov sodišča,« doda besedilo »ime in priimek sodnika ter zapisnikarja oziroma«.

V 74. členu se v drugem odstavku besedilo »Predsednik senata sodišča prve stopnje« nadomesti z besedo »Sodnik«.

V 84. členu se v drugem odstavku beseda »zahtevo« nadomesti z besedo »predlog«.

V 93. členu se v prvem odstavku besedilo »senatu sodišča prve stopnje oziroma« nadomesti z besedilom »sodniku oziroma senatu sodišča prve stopnje ali«.

V 98. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) O predlogu za obnovo postopka odloči sodnik posameznik, razen če je v postopku na prvi stopnji odločal senat. V tem primeru odloča sodišče v senatu treh sodnikov.«.

(1)Postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje in konča po določbah do sedaj veljavnega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona in v katerem še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo oziroma zadeva še ni bila predložena na sejo, uporablja določba spremenjenega 13. člena zakona tako, da se šteje, da je sodnik poročevalec, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, sodnik posameznik po določbah tega zakona.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se glede sestave sodišča v zvezi s pritožbo zoper sodno odločbo, ki je izdana po uveljavitvi tega zakona, uporablja spremenjeni 14. člen zakona.

Do ureditve v zakonu, ki ureja državno odvetništvo, lahko v skladu s spremenjenim petim odstavkom 17. člena zakona Vlada Republike Slovenije za zastopanje pooblasti odvetnika ali odvetniško družbo le v primeru, ko generalni državni odvetnik Vladi Republike Slovenije sporoči, da zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja.

(1)V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13, 189/20 – ZFRO in 130/22) se v 10. členu deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema.«.

(2)V 19. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema.«.

Vlada Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije v treh letih od začetka veljavnosti tega zakona poročata Državnemu zboru Republike Slovenije o učinkih, povezanih s spremembo sestave upravnega in vrhovnega sodišča, določeno v 1. in 2. členu tega zakona.

Ta zakon začne veljati dva meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 717-01/23-1/27 Ljubljana, dne 18. aprila 2023 EPA 581-IX Državni zbor