2. člen

(1)Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

1.Identifikacijska koda podatkovnega omrežja (DNIC) je koda, ki v skladu s priporočilom Mednarodne telekomunikacijske zveze (v nadaljnjem besedilu: ITU-T) ITU-T X.121 določa določeno javno podatkovno omrežje.

2.Koda mednarodne signalizacijske točke (ISPC) je koda signalizacijske točke, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708.

3.Koda mobilnega omrežja (MNC) je koda, ki določa mobilno omrežje v skladu s priporočilom ITU-T E.212.

4.Koda nacionalne signalizacijske točke (DPC) je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.704.

5.Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T T.35 določa nestandardno opremo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosa govora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T H.323.

6.M2M/IoT je komunikacijska tehnologija, kjer se podatki med napravami ali aplikacijami prenesejo samodejno z manjšim posredovanjem človeka ali brez njega (npr. daljinski nadzor, vzdrževanje v industrijskih IoT aplikacijah, telemetrija ipd.).

7.Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.

8.Številka izdajateljeve oznake (IIN) je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118, ki je potrebna pri obračunavanju mednarodnih storitev, plačanih s telefonsko kartico.

9.Usmerjalne kode 98MN so kode, namenjene za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.

(2)Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).