103. člen

(1)Vlagatelji, za katere se že ob predložitvi vloge ali z upravnimi pregledi, ki so opravljeni pred izvedbo pregleda na kraju samem, ugotovi, da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolnega vzorca.

(2)Kontrolni vzorec se, kadar je primerno, izbere naključno in z analizo tveganja. Z naključnim izborom se zagotovi med 20 % in 25 % vlagateljev. Za namen doseganja najmanjše stopnje kontrole, določene v prejšnjem členu, se vzorec dopolni na podlagi analize tveganja.

(3)Ne glede na drugi odstavek se lahko, kadar je primerno, zlasti pri izrazito majhnih kontrolnih populacijah, kontrola upravičenosti izvede na vzorcu vlagateljev, ki je dvakratnik najmanjše stopnje kontrole, določene v prejšnjem členu, ali pa se kontrola opravi na celotni kontrolni populaciji. Izbira upravičencev v kontrolni vzorec se v takšnem primeru izvede naključno.

(4)Analiza tveganja iz drugega odstavka tega člena se izdela letno z določitvijo dejavnikov tveganja in njihove pomembnosti. Učinkovitost analize tveganja se oceni letno s primerjavo rezultatov pregledov na kraju samem iz vzorca, izbranega na podlagi analize tveganja, in naključno izbranega vzorca.

(5)Če se pri pregledih na kraju samem odkrije značilno večja neskladnost v okviru zadevne intervencije oziroma podintervencije, agencija ustrezno poveča odstotni delež vlagateljev, pri katerih je treba v naslednjem letu opraviti pregled na kraju samem.

(6)Agencija lahko zmanjša minimalno stopnjo pregledov, ki se opravijo vsako koledarsko leto, opredeljeno s prejšnjim členom. Agencija lahko zmanjša stopnjo samo, kadar sistemi upravljanja in kontrol pravilno delujejo ter stopnje napak ostajajo na spremenljivi ravni. Če kateri koli izmed navedenih pogojev ni več izpolnjen, agencija nemudoma prekliče odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem. V naslednjem koledarskem letu uporabi minimalno stopnjo pregledov na kraju samem iz prejšnjega člena.