Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem svetu (ZDSve-B)

V Zakonu o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F in 81/18 – odl. US) se v prvem in drugem odstavku 12. člena, 23., 25., 27., 33. in 37. členu ter drugem odstavku 42. člena besedilo »republiška volilna komisija« nadomesti z besedilom »državna volilna komisija« v ustreznih sklonih.

V 2. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v napovednem stavku besedilo »iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »iz prvega in drugega odstavka tega člena«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 3. členu se v tretjem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za prvo sejo novega državnega sveta se šteje seja, na kateri se državni svet seznani z izidom volitev v državni svet, pod pogojem, da je v aktu iz 22.a člena tega zakona ugotovljena izvolitev več kot polovice članov državnega sveta.«.

V 5. členu se v drugem odstavku v prvem stavku beseda »stopetintrideset« nadomesti z besedama »sto osemdeset«, beseda »petinsedemdeset« pa z besedama »sto petintrideset«. V drugem stavku se beseda »devetdeset« nadomesti z besedama »sto dvajset«, beseda »šestdeset« pa z besedo »devetdeset«. V tretjem odstavku se v prvem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primerih iz šeste, sedme in osme alineje prvega odstavka 63. člena tega zakona«.

V 8. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Ponovne volitve se opravijo, če državna volilna komisija na podlagi osmega odstavka 42.b člena tega zakona delno ali v celoti razveljavi volitve. Ponovne volitve se opravijo tudi, če Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu vrhovno sodišče) na podlagi prvega odstavka 42.h člena tega zakona delno ali v celoti razveljavi volitve.«. V tretjem odstavku se beseda »najpozneje« na obeh mestih zamenja z besedo »najkasneje«. V četrtem odstavku se beseda »pristojna« nadomesti z besedo »državna«.

V 10. členu se beseda »primerno« nadomesti z besedo »smiselno«.

V 14. členu se v drugem odstavku beseda »trideset« nadomesti z besedo »štirideset«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Poleg seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo iz prejšnjega odstavka interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti pristojni volilni komisiji predložijo tudi pravila iz prvega odstavka tega člena, zapisnik o postopku izbire predstavnikov in ostala dokazila na podlagi zakona.«.

Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita: Ko pristojna volilna komisija prejme seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložen in ali je določen v skladu s tem zakonom ter s pravili iz prvega odstavka 14. člena tega zakona. Če pristojna volilna komisija ugotovi, da je seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo vložen prepozno, ga zavrne. Če pristojna volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo, od interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, ki je predložila seznam, takoj zahteva, da v treh dneh pomanjkljivosti odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, pristojna volilna komisija seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo zavrne. Če pristojna volilna komisija ugotovi, da seznam izvoljenih predstavnikov ni v skladu s tem zakonom ali pravili iz prvega odstavka 14. člena tega zakona in ne gre za formalno pomanjkljivost iz prejšnjega odstavka, ga zavrne. Pristojna volilna komisija v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo zavrne v celoti ali samo glede posameznih izvoljenih predstavnikov v volilno telo. Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, ki je pravočasno vložen in določen v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, pristojna volilna komisija potrdi. Potrjen seznam se objavi najkasneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za objavo skrbi državna volilna komisija.

Odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo izda pristojna volilna komisija najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Odločba se vroči interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti, ki je predložila seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame odločbo. Če odločbe ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Odločba o potrditvi oziroma zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo vsebuje smiselno enake sestavine kot odločba, ki se izda v upravnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Obrazložitev odločbe vsebuje razloge, zaradi katerih je posamezni interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti pripadlo določeno število predstavnikov v volilnem telesu. Obrazložitev odločbe o zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo vsebuje tudi razloge, zaradi katerih je pristojna volilna komisija zavrnila izvolitev posameznega predstavnika v volilno telo.«.

V 15. členu se v drugem odstavku beseda »trideset« nadomesti z besedo »štirideset«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Poleg kandidature za člana državnega sveta iz prejšnjega odstavka predložijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti pristojni volilni komisiji tudi pravila iz prvega odstavka tega člena, zapisnik o postopku izbire kandidata in ostala dokazila na podlagi zakona.«.

Za 15. členom se dodata nova 15.a in 15.b člen, ki se glasita: Ko pristojna volilna komisija prejme kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložena in ali je določena v skladu s tem zakonom ter s pravili iz prvega odstavka 15. člena tega zakona. Če pristojna volilna komisija ugotovi, da je kandidatura ali lista kandidatov za člana državnega sveta vložena prepozno, jo zavrne. Če pristojna volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti kandidature ali liste kandidatov za člana državnega sveta, od interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti, ki je predložila kandidaturo, takoj zahteva, da v treh dneh pomanjkljivosti odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, pristojna volilna komisija kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta zavrne. Če pristojna volilna komisija ugotovi, da kandidatura ali lista kandidatov za člana državnega sveta ni v skladu s tem zakonom ali pravili iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in ne gre za formalno pomanjkljivost iz prejšnjega odstavka, jo zavrne. Pristojna volilna komisija v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatur. Kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta, ki je pravočasno vložena in določena v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, pristojna volilna komisija potrdi. Seznam potrjenih kandidatur se objavi najkasneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Za objavo skrbi državna volilna komisija.

Odločbo o potrditvi oziroma o zavrnitvi kandidature ali liste kandidatov za člana državnega sveta izda pristojna volilna komisija najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Odločba se vroči kandidatu in interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti, ki je predložila kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame odločbo. Če odločbe ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Odločba o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature ali liste kandidatov za člana državnega sveta vsebuje smiselno enake sestavine kot odločba, ki se izda v upravnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Obrazložitev odločbe vsebuje razloge, zaradi katerih je posamezni interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti pripadlo določeno število kandidatur za člane državnega sveta. Obrazložitev odločbe o zavrnitvi kandidature ali liste kandidatov vsebuje tudi razloge, zaradi katerih je pristojna volilna komisija zavrnila kandidaturo posameznega kandidata za člana državnega sveta.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi: Državna volilna komisija sprejme akt o izidu volitev v državni svet in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V Prvem delu se za 42. členom dodajo novo III. poglavje, ki se glasi: »III. VARSTVO VOLILNE PRAVICE«, ter novi 42.a, 42.b, 42.c, 42.č, 42.d, 42.e, 42.f, 42.g, 42.h in 42.i člen, ki se glasijo: Pristojna volilna komisija delno ali v celoti odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, in izda novo odločbo, s katero potrdi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, če sama do roka za objavo potrjenega seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo ugotovi, da je seznam vložen pravočasno in določen v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 14. člena tega zakona. Pristojna volilna komisija delno ali v celoti odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja kandidatur za člana državnega sveta zavrnila kandidaturo ali listo kandidatov, in izda novo odločbo, s katero potrdi kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta, če sama do roka za objavo seznama potrjenih kandidatur ugotovi, da je kandidatura ali lista kandidatov pravočasno vložena in določena v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v osmih dneh po izvedbi volitev vloži ugovor pri državni volilni komisiji. Ugovor iz prejšnjega odstavka se lahko vloži zoper naslednje nepravilnosti: odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 15.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz 42.a člena in zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov na volitvah. Ugovora iz prvega odstavka tega člena ni mogoče vložiti zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu državne volilne komisije, nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter v primeru, ko je državna volilna komisija pristojna volilna komisija. Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da je prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, državna volilna komisija vlagatelja takoj pozove, da ugovor v treh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva se opravi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v danem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže. Če državna volilna komisija izve za nepravilnosti iz drugega odstavka na drug način, kot je določeno v drugem odstavku, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti. Državna volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu iz 22.a člena tega zakona, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora in opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije opravljena vročitev odločitve državne volilne komisije vlagateljem ugovora iz tega člena. Če državna volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najkasneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid volitev, lahko državna volilna komisija sama ugotovi izid volitev. Če nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, državna volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zoper sklep državne volilne komisije iz prejšnjega odstavka je mogoče vložiti tožbo v skladu s tretjim odstavkom 42.c člena tega zakona.

Vlagatelj ugovora iz prvega odstavka 42.b člena tega zakona lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožbo lahko vloži zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena tega zakona, ki jih državna volilna komisija ni ugotovila ali niso bile odpravljene. Ne glede na prejšnji odstavek lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena tega zakona vloži tožbo na vrhovno sodišče tudi upravičenec za vložitev ugovora iz prvega odstavka 42.b člena tega zakona, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 42.b člena tega zakona, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti. Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v petnajstih dneh po objavi sklepa državne volilne komisije o razveljavitvi volitev iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev tega zakona ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa državne volilne komisije o razveljavitvi volitev iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona. Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona vloži tožbo na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu državne volilne komisije, nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov pri volitvah, ter zoper odločbo državne volilne komisije kot pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, prvega odstavka 15.b člena in 42.a člena tega zakona.

V postopku pred vrhovnim sodiščem lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetniška družba, razen če je stranka sama odvetnik, Republika Slovenija oziroma državni organ pa samo po višjem državnem odvetniku. Če tožba ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, vrhovno sodišče ravna v skladu z 42.f členom tega zakona, preostalih vlog, ki niso vložene po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega odstavka, pa ne upošteva. Tožba se vroči tudi članu državnega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija. Član državnega sveta lahko v petnajstih dneh od vročitve tožbe vrhovnemu sodišču po pooblaščencu iz prvega odstavka tega člena pošlje izjavo, da želi sodelovati v postopku. Ta izjava vsebuje tudi opredelitev do tožbenih navedb. V tem primeru ima v postopku položaj stranke. Rok za odgovor na tožbo je petnajst dni. Ob vročitvi tožbe vrhovno sodišče opozori toženo stranko in člana državnega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija, da lahko odgovori na tožbo oziroma pošlje izjavo vrhovnemu sodišču o vstopu v postopek v 15 dneh od vročitve tožbe, o obveznosti opravljanja procesnih dejanj po pooblaščencu iz prvega odstavka 42.č člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (drugi odstavek 42.č člena), o obveznosti vlaganja vlog v elektronski obliki v skladu z drugim odstavkom 42.d člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (tretji odstavek 42.d člena) ter o obveznosti vročanja vlog neposredno med pooblaščenci strank v skladu s četrtim odstavkom 42.d člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (četrti odstavek 42.d člena). Vsa dejstva in dokaze mora tožeča stranka navesti oziroma predlagati v tožbi oziroma tožena stranka v odgovoru na tožbo, član državnega sveta iz tretjega odstavka tega člena pa v opredelitvi iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nova dejstva in dokazi navajajo do konca naroka za glavno obravnavo, vendar le, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo oziroma v opredelitvi iz tretjega odstavka tega člena ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, vrhovno sodišče ravna v skladu z 42.f členom tega zakona, če preostale vloge niso vložene v elektronski obliki, pa jih ne upošteva. Vloge se, razen v primeru iz prvega odstavka tega člena, vročajo neposredno med pooblaščenci strank v postopku. Če vloge niso vročene neposredno med pooblaščenci strank v postopku, jih vrhovno sodišče ne upošteva. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Vrhovno sodišče takoj obvesti državni svet o vloženi tožbi in mu pošlje vse akte, s katerimi se postopek konča.

Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Odločanje vrhovnega sodišča v skladu s tem zakonom je nujna zadeva. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo. Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.

Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže, če: – je vložena prepozno ali prezgodaj, – je nepopolna ali nerazumljiva, – je ne vloži upravičena oseba, – ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prvega odstavka 42.č člena tega zakona, – ni vložena v elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 42.d člena tega zakona, – tožnik ob vložitvi tožbe ne izkaže, da je v tožbi zatrjevane nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 42.b člena tega zakona, neuspešno uveljavljal že v ugovoru pred državno volilno komisijo, razen v primeru iz drugega odstavka 42.c člena tega zakona. Pred zavrženjem tožbe, razen v primeru iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti, ki so razlog za zavrženje tožbe. Vrhovno sodišče zahtevo iz prejšnjega odstavka vroči tožniku v elektronski obliki, če to glede na naravo pomanjkljivosti ni mogoče, pa mu jo vroči v fizični obliki. Vročanje se opravi v skladu z 42.d členom tega zakona.

Če vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku ali če ugotovi, da tožba iz tretjega odstavka 42.c člena tega zakona ni utemeljena, ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti volilnega postopka, tožbo zavrne.

Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 22.a člena tega zakona, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve. Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta iz 22.a člena tega zakona, vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 22.a člena tega zakona in državni volilni komisiji naloži sprejetje novega akta iz 22.a člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča. Če vrhovno sodišče ugotovi, da je tožba iz tretjega odstavka 42.c člena tega zakona utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona in državni volilni komisiji naloži sprejetje akta iz 22.a člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča.

Zoper odločitve vrhovnega sodišča v skladu s tem poglavjem ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.«.

V 48. členu se v prvem odstavku besedilo »najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi« črta.

49. člen se črta.

50. člen se spremeni tako, da se glasi: Državni svet se na prvi seji po volitvah, ki se opravi najkasneje v 14 dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije, seznani z izidom volitev v državni svet. Državni svet se konstituira na prvi seji po volitvah pod pogojem, da je v aktu iz 22.a člena tega zakona ugotovljena izvolitev več kot polovice članov državnega sveta.«.

51. člen se spremeni tako, da se glasi: Na prvi seji državni svet izvoli predsednika in imenuje sekretarja državnega sveta. Na prvi seji se praviloma izvoli tudi podpredsednika državnega sveta.«.

V 63. členu se v prvem odstavku za peto alinejo dodajo nove šesta, sedma in osma alineja, ki se glasijo: »– če vrhovno sodišče z odločbo iz prvega odstavka 42.h člena tega zakona v celoti razveljavi volitve, na katerih je bil član državnega sveta izvoljen, – če vrhovno sodišče z odločbo iz prvega odstavka 42.h člena tega zakona delno razveljavi volitve, na katerih je bil član državnega sveta izvoljen, v delu glede njegove izvolitve, – če državna volilna komisija na podlagi odločbe vrhovnega sodišča iz drugega odstavka 42.h člena tega zakona sprejme nov akt iz 22.a člena tega zakona,«. Dosedanja šesta alineja postane deveta alineja. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če v primerih iz šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena vrhovno sodišče istočasno razveljavi volitve, na katerih je bila izvoljena več kot polovica članov državnega sveta, članom državnega sveta, ki so bili izvoljeni na razveljavljenih volitvah, mandat preneha s prvo sejo državnega sveta po opravljenih ponovnih volitvah.«.

Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti, z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega je v skladu s spremenjenim in dopolnjenim zakonom mogoče tožbo ali drugo vlogo vložiti po elektronski poti. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti, z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega je v skladu s spremenjenim in dopolnjenim zakonom mogoče vročanje po elektronski poti. Novi prvi odstavek 42.d člena zakona glede vlaganja tožb v elektronski obliki, novi drugi odstavek 42.d člena zakona glede vlaganja drugih vlog v elektronski obliki, novi tretji odstavek 42.d člena zakona in nova peta alineja prvega odstavka 42.f člena zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve odredbe iz prvega odstavka tega člena. Do takrat se tožba sli druga vloga vloži na drug način, ki ga določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Novi drugi in peti odstavek 42.d člena zakona ter tretji odstavek 42.f člena glede elektronskega vročanja sodnih pisanj se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve odredbe iz drugega odstavka tega člena. Do takrat se sodno pisanje vroči v fizični obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, pri čemer vročitev velja za opravljeno tretji dan od poskusa vročitve v fizični obliki.

Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F in 81/18 – odl. US).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za prve splošne volitve v državni svet, razpisane po uveljavitvi tega zakona. Št. 020-09/22-1/20 Ljubljana, dne 27. januarja 2023 EPA 113-IX Državni zbor