Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje programov in dejavnosti za odrasle

S tem pravilnikom se določajo:

-        normativi in standardi za določitev vrednosti javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle (v nadaljnjem besedilu: metodologija), po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, programov usposabljanja in izpopolnjevanja in študijskih programov za izpopolnjevanje (v nadaljnjem besedilu: programi),

-        metodologija za določitev vrednosti drugih dejavnosti, ki so opredeljene v 3. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: dejavnosti) in

-        standardi prostorov in opreme za izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki izvaja programe oziroma dejavnosti za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izvajalec);

2.posameznik, ki izvaja program oziroma dejavnost, je: učitelj, predavatelj, laborant, izobraževalec odraslih;

3.udeleženci programov in dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) so odrasli, ki so vpisani v program oziroma vključeni v dejavnosti;

4.javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle so programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, udeleženec pa pridobi potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina, s prilogo, ki je popis znanj in veščin, pridobljenih v programu;

5.neformalni izobraževalni programi za odrasle so splošnoizobraževalni programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, niti poklicna ali dodatna kvalifikacija;

6.programi usposabljanja in izpopolnjevanja so programi, ki omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovnega znanja ter spretnosti in poklicnih zmožnosti. Če so oblikovani v skladu s poklicnim standardom in sprejeti po postopku, določenem za sprejem izobraževalnih programov, udeleženec pridobi poklicno kvalifikacijo na isti ravni, kot je kvalifikacija izobrazbe;

7.študijski programi za izpopolnjevanje so programi, ki so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni. Udeleženec pridobi poklicno kvalifikacijo na isti ravni, kot je kvalifikacija izobrazbe;

8.dejavnosti so izmenjava znanja in druge oblike učenja, usklajevanje in izvajanje nacionalno pomembnih nalog v izobraževanju odraslih, aktivnosti pri razvoju in pospeševanju izobraževanja odraslih, mednarodna dejavnost, publicistična dejavnost, informiranje, promocija in druge naloge;

9.učna pomoč je nudenje strokovne pomoči udeležencu pri usvajanju vsebin in ciljev programa na individualni ali skupinski način.

(1)Vrednost programov in dejavnosti je seštevek stroškov dela in izdatkov za blago in storitve, potrebnih za njihovo izvedbo, upoštevajoč trajanje programa ali dejavnosti.

(2)Stroški dela vključujejo plače, prispevke delodajalca, stroške iz dela in druge osebne prejemke delavcev, določene v 4. in 5. členu tega pravilnika.

(3)Izdatki za blago in storitve vključujejo stroške, vezane na izvedbo programa ali dejavnosti, kot na primer učila in učni pripomočki kot drobni inventar, strokovna literatura, potrošni material za pripravo in izvedbo pouka, telekomunikacijske povezave (telefon, internet), material za tiskanje (papir), nadomestila delavcem (npr. dnevnice), čistila, stroški plačilnega prometa, usposabljanje in izobraževanje posameznikov, ki izvajajo program ali dejavnost.

(4)Kot obračunski element se za oblikovanje ene skupine programa ali dejavnosti uporabi 12 udeležencev.

(5)Cene programov in dejavnosti na uro določi minister v skladu s tem pravilnikom do konca leta za naslednje proračunsko leto.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister med proračunskim letom spremeni vrednost cene programa in dejavnosti na uro zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

(1)Za določitev stroška dela posameznika, ki izvaja program, se kot obračunski element uporabi 28. plačni razred, pri čemer se za osnovo upošteva 700 ur neposrednega organiziranega izobraževalnega dela na letni ravni.

(2)Strošek dela na ostalih delovnih mestih, potrebnih za izvajanje programa, kar vključuje poslovodenje, administracijo, računovodstvo, tehnično delo, razvoj in dodatno delo zaradi specifičnih potreb ciljnih skupin, se kot obračunski element upošteva 30 odstotkov vrednosti stroška dela posameznika, ki izvaja program.

(3)Za določitev stroška dela organizatorja izobraževanja odraslih se kot obračunski element upošteva 50 odstotkov vrednosti stroška dela posameznika, ki izvaja program in 50 odstotkov vrednosti stroška dela na ostalih delovnih mestih, ki so za program določena v prejšnjem odstavku tega člena.

(4)Za določitev stroška iz dela in drugih osebnih prejemkov delavcev za posameznika, ki izvaja program, se kot obračunski element upošteva 15 odstotkov vrednosti plače in prispevkov delodajalca.

(1)Za določitev stroška dela posameznika, ki izvaja dejavnosti, se kot obračunski element uporabi 28. plačni razred, pri čemer se za osnovo upošteva 700 ur neposredne organizirane izvedbe dejavnosti na letni ravni.

(2)Strošek dela na ostalih delovnih mestih, potrebnih za izvajanje dejavnosti, kar vključuje poslovodenje, administracijo, računovodstvo, tehnično delo, razvoj in dodatno delo zaradi specifičnih potreb ciljnih skupin, se kot obračunski element upošteva 30 odstotkov vrednosti stroška dela posameznika, ki izvaja dejavnost.

(3)Za določitev stroška iz dela in drugih osebnih prejemkov delavcev za posameznika, ki izvaja dejavnost, se kot obračunski element upošteva 15 odstotkov vrednosti plače in prispevkov delodajalca.

(1)Izdatki za blago in storitve v programih se vrednotijo v višini 15 odstotkov vrednosti stroška dela posameznika, ki izvaja program iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika.

(2)Izdatki za blago in storitve v dejavnostih se vrednotijo v višini 15 odstotkov vrednosti stroška dela posameznika, ki izvaja dejavnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Izvajalec lahko izvede programe in dejavnosti tudi na daljavo ali v kombinirani obliki (fizična prisotnost in na daljavo).

Ura neposrednega organiziranega izobraževalnega dela v programu in izvedba dejavnosti traja 45 minut.

(1)Za izvajanje javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, mora izvajalec imeti najmanj:

-        eno učilnico,

-        en prostor za delo vodje izobraževalnega področja oziroma organizatorja izobraževanja odraslih in za pripravo posameznikov, ki izvajajo program,

-        prostore za vodstvo, administracijo in računovodstvo, če računovodske posle opravlja izvajalec sam in

-        sanitarije.

(2)Vsi prostori, v katerih se izvajajo programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, se lahko uporabljajo tudi za druge namene.

(3)Prostori, v katerih se izvajajo programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, morajo imeti naravno osvetlitev.

(4)Vsi prostori morajo imeti uporabno dovoljenje in morajo biti ogrevani ter opremljeni z električnimi instalacijami v skladu z veljavnimi predpisi.

(5)Prostori, v katerih se izvajajo programi, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, morajo biti tako veliki, da ima vsak udeleženec in posameznik, ki izvaja program, na razpolago vsaj 2,5 m 2 površine.

(6)V prostorih za izvajanje programov, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, morajo biti na razpolago najmanj:

-        mize, stoli, omare oziroma police,

-        interaktivna tabla,

-        orodje in oprema, če se izvaja praktično izobraževanje in usposabljanje,

-        multimedijski računalnik s potrebno programsko in strojno opremo ter z možnostjo priključitve na internet.

Ne glede na peti odstavek 3. člena tega pravilnika minister določi ceno programov in dejavnosti na uro za proračunsko leto 2023 v enem mesecu po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.