Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G)

V Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, str. 26) in Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) (UL L št. 172 z dne 26. 6. 2019, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1024/EU).«.

V 3.a členu se za sedmim odstavkom dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »(8) Izraz raziskovalni podatki pomeni podatke v digitalni obliki, razen znanstvenih publikacij, ki se zbirajo ali ustvarjajo v okviru znanstvenega raziskovanja in se uporabljajo kot dokaz v raziskovalnem procesu, ali pa je v raziskovalni skupnosti splošno sprejeto, da so potrebni za potrditev ugotovitev in rezultatov raziskav.

(9)Izraz dinamični podatki pomeni podatke v digitalni obliki, ki se pogosto ali v realnem času posodabljajo, zlasti zaradi svoje spremenljivosti ali hitre zastarelosti. Med dinamične podatke se ne uvrščajo podatki, ki se obdelujejo v zbirkah, ki vsebujejo posebne vrste osebnih podatkov.

(10)Izraz nabori podatkov velike vrednosti pomeni podatke s področij geoprostora, opazovanja Zemlje, okolja, meteorologije, statistike, gospodarskih družb in lastništva gospodarskih družb ter mobilnosti, katerih ponovna uporaba je povezana s pomembnimi koristmi za družbo, okolje in gospodarstvo, zlasti zaradi njihove primernosti za ustvarjanje storitev in aplikacij z dodano vrednostjo ter novih, visokokakovostnih in dostojnih delovnih mest ter števila potencialnih prejemnikov storitev in aplikacij z dodano vrednostjo, ki temeljijo na teh naborih podatkov, in so določeni v predpisu iz 11. člena tega zakona.«.

Za 6.c členom se dodata nova 6.č in 6.d člen, ki se glasita:

(1)Organi zagotavljajo ponovno uporabo raziskovalnih podatkov s posredovanjem v svetovni splet z objavo v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi bilo to v nasprotju z izjemami od dostopa iz 5.a ali 6. člena tega zakona.

(2)Ne glede na 3. točko šestega odstavka 6. člena tega zakona obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za izvajalce javne službe na področju raziskovalne dejavnosti in izvajalce javne službe na področju izobraževalne dejavnosti, višje od srednješolske stopnje, glede raziskovalnih podatkov, ki so financirani iz javnih sredstev.

(3)Raziskovalni podatki, ki so financirani iz javnih sredstev ter jih raziskovalci, raziskovalne organizacije, organizacije, ki financirajo raziskave, ali izobraževalne organizacije, ne glede na to ali gre za zasebno-pravne ali javno-pravne subjekte, že odprto dostopno objavijo na svetovnem spletu v okviru institucionalnih ali tematskih spletnih odložišč, se lahko brezplačno ponovno uporabijo za pridobitne ali nepridobitne namene pod pogojema, da se: – ponovna uporaba podatkov izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in – ob vsaki ponovni uporabi navede vir podatkov, ki je na institucionalnem ali tematskem spletnem odložišču naveden ob podatkih za ponovno uporabo.

Organ prosilcu ne sme zavrniti zahteve za ponovno uporabo iz razloga, da se zahteva nanaša na informacijo, zavarovano s pravico izdelovalca podatkovne zbirke, kadar je imetnik takšne pravice organ.«.

Za 10.b členom se dodata nova 10.c in 10.č člen, ki se glasita:

(1)Organi brezplačno omogočajo ponovno uporabo naborov podatkov velike vrednosti v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, prek ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, za zbirke, za katere tako v skladu z izvedbenimi akti Evropske komisije, sprejetimi na podlagi Direktive 2019/1024/EU, določi vlada, pa omogočijo tudi njihov masovni prenos k uporabniku. Ponovna uporaba se omogoči pod pogojema, da se: – ponovna uporaba podatkov izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in – ob vsaki ponovni uporabi navede vir podatkov, ki je naveden ob objavljenih podatkih.

(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za zavezance iz druge alineje drugega odstavka 34.a člena tega zakona.

(3)Nacionalni portal je enotna dostopna točka do naborov podatkov velike vrednosti. Organi na nacionalnem portalu v katalogu vmesnikov za aplikacijsko programiranje objavijo seznam takšnih vmesnikov iz svoje pristojnosti z metapodatki in ustrezno dokumentacijo ter ustrezne spletne povezave, ki omogočajo prenos podatkov prek takšnih vmesnikov. Vmesniki za aplikacijsko programiranje, ki so objavljeni na nacionalnem portalu, se lahko ponovno uporabljajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena in ne glede na prvo alinejo drugega odstavka 34.a člena tega zakona, lahko vlada skladno z izvedbenimi akti Evropske komisije, sprejetimi na podlagi Direktive 2019/1024/EU, določi izvajalce javnih služb, ki lahko za podatkovne zbirke, ki jih hranijo in ki sodijo med posebne nabore podatkov velike vrednosti, zaračunavajo ceno za ponovno uporabo.

(1)Organi, ki pri izvajanju javnih nalog ustvarjajo ali pridobivajo dinamične podatke, omogočijo njihovo ponovno uporabo takoj po tem, ko jih zberejo, prek ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, za zbirke, za katere tako v skladu z izvedbenimi akti Evropske komisije, sprejetimi na podlagi Direktive 2019/1024/EU, določi vlada, pa omogočijo tudi njihov masovni prenos k uporabniku.

(2)Kadar bi dajanje dinamičnih podatkov na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v prejšnjem odstavku, presegalo finančne in tehnične zmogljivosti organa, kar bi imelo za posledico nesorazmeren vpliv na finančne, tehnične ali kadrovske vire organa, se podatki dajo na voljo za ponovno uporabo v časovnem okviru ali z začasnimi tehničnimi omejitvami, ki neupravičeno ne ovirajo izkoriščanja njihovega gospodarskega in družbenega potenciala.«.

V 11. členu se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Vlada določi tudi podatkovne zbirke, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti (deseti odstavek 3.a člena tega zakona), podatkovne zbirke, za katere organi omogočijo ponovno uporabo na način masovnega prenosa k uporabniku (prvi odstavek 10.c in prvi odstavek 10.č člena tega zakona) in izvajalce javnih služb, ki lahko za podatkovne zbirke, ki jih hranijo in ki sodijo med posebne nabore podatkov velike vrednosti, zaračunavajo ceno za ponovno uporabo (četrti odstavek 10.c člena tega zakona).«.

V 34.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Za ponovno uporabo podatkov organ ne sme zaračunati cene, lahko pa zaračuna povračilo mejnih stroškov. Pri povračilu mejnih stroškov lahko organ upošteva stroške, ki nastanejo zaradi razmnoževanja, zagotavljanja in razširjanja podatkov. Kadar organ razširja podatke s stalnim ažuriranjem, lahko kot del mejnih stroškov upošteva tudi stroške anonimizacije osebnih podatkov in stroške ukrepov za varovanje zaupnih poslovnih informacij.«. V drugem odstavku se v prvi alineji za besedilom »nalog,« doda besedilo »razen v zvezi s podatkovnimi zbirkami, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti,«. V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz prejšnjega odstavka se za ponovno uporabo informacij zaračuna cena, ki ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja, razširjanja, hranjenja informacij, običajnega donosa vloženih sredstev, stroškov anonimizacije osebnih podatkov in stroškov ukrepov za varovanje zaupnih poslovnih informacij.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) V primeru iz druge alineje drugega odstavka tega člena se lahko pri izračunu cene poleg stroškov iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi stroške ohranjanja in pridobitve pravic informacij ali gradiva, vključno z običajnim donosom vloženih sredstev.«. V šestem odstavku se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Ministrstvo na nacionalnem portalu objavi seznam organov iz prve alineje drugega odstavka tega člena, ki lahko zaračunavajo ceno za ponovno uporabo.«.

V 36.a členu se v četrtem odstavku doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Organ najmanj dva meseca pred začetkom učinkovanja pravice izključne uporabe na svoji spletni strani objavi informacije o podelitvi izključne pravice z vsemi elementi, kot so predpisani za objavo v evidenci podeljenih izključnih pravic.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Kadar izključna pravica ni podeljena, okoliščine primera pa imajo ali bi lahko imele na razpoložljivost dokumentov za ponovno uporabo enak učinek kot podelitev izključne pravice, organ javno objavi informacije o izključni ureditvi smiselno z elementi, kot so predpisani za objavo v evidenci podeljenih izključnih pravic, in jih posreduje Informacijskemu pooblaščencu. Vsakdo lahko zahteva, da organ izda sklep o tem, zakaj je izključna ureditev za določeno podatkovno zbirko potrebna. Zoper sklep organa je dovoljena pritožba.«. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

(1)Po uveljavitvi predpisa vlade iz drugega odstavka 10. člena tega zakona lahko organ na podlagi 34.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ) poda zahtevo, da za ponovno uporabo podatkovnih zbirk, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti, za obdobje 20 mesecev od uveljavitve predpisa vlade iz drugega odstavka 10. člena tega zakona, zaračunava ceno.

(2)Odločba, izdana organu na podlagi šestega odstavka 34.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na podatkovne zbirke, ki sodijo med nabore podatkov velike vrednosti, ostane v veljavi do izteka roka, ki je naveden v odločbi.

(1)Izključne pravice, ki so začele učinkovati od 16. julija 2019 do uveljavitve tega zakona, se objavijo na način in v obsegu, kot je določeno v dopolnjenem četrtem odstavku 36.a člena zakona, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Organi informacije v zvezi z izključnimi ureditvami iz novega petega odstavka 36.a člena zakona objavijo in posredujejo Informacijskemu pooblaščencu v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Vlada uskladi predpis iz dopolnjenega 11. člena zakona s tem zakonom v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2)Vlada uskladi predpis iz dopolnjenega 11. člena zakona z novim četrtim odstavkom 10.c člena zakona v štirih mesecih po uveljavitvi izvedbenega akta Evropske komisije, sprejetega na podlagi Direktive 2019/1024/EU.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 010-01/22-16/13 Ljubljana, dne 27. oktobra 2022 EPA 178-IX Državni zbor