Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (ZSFR-1)

(1)Ta zakon ureja delovanje in poslovanje Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: sklad), način zagotavljanja sredstev za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter njihovo višino in namensko porabo.

(2)Za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, se uporablja zakon, ki ureja javne sklade.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, poleg tega pa posamezni izrazi pomenijo:

-        »programa« sta program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz 10. člena Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba).

(1)Sklad je pravna oseba javnega prava, njegov ustanovitelj je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije.

(2)Firma sklada je Javni sklad Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško.

(3)Sedež sklada je v Krškem.

(4)Ustanovitelj solidarno jamči za obveznosti sklada.

(1)Namen sklada je zagotavljanje sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK) in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: RAO) in izrabljenega goriva (v nadaljnjem besedilu: IG), nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK, ki jih je v skladu z 11. členom meddržavne pogodbe dolžna zagotavljati Republika Slovenija.

(2)Za uresničevanje namena iz prejšnjega odstavka sklad zbira finančna sredstva, jih upravlja ter skrbi za njihovo ohranitev in rast.

(3)Ne glede na peti odstavek 11. člena Zakona o javnih skladih se namensko premoženje sklada ne sme zmanjšati pod 1.000.000 eurov, sicer mora ustanovitelj v sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije sklada.

(4)Sklad zagotavlja sredstva za namen iz prvega odstavka tega člena v skladu s tem zakonom in poslovno politiko sklada.

(1)Dajatev za razgradnjo NEK in odlaganje RAO ter IG iz NEK (v nadaljnjem besedilu: dajatev) je prihodek sklada, ki ga v sklad plačuje zavezanec za vsako MWh električne energije, ki je proizvedena v NEK in jo na pragu NEK prevzame zavezanec za plačilo dajatve.

(2)Zavezanec za plačilo dajatve je pravni naslednik vlagatelja v NEK iz Republike Slovenije.

(3)Zavezanec za plačilo dajatve vplačuje sredstva v sklad mesečno, in sicer do 20. dne v mesecu za prejšnji mesec na podlagi poročila o dobavljeni električni energiji v prejšnjem mesecu.

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za energijo, določi višino dajatve s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Dajatev iz prejšnjega odstavka se določi v višini, potrebni za zagotovitev sredstev za izvedbo odobrenih programov, v katerih je določena ocena potrebnih finančnih sredstev za razgradnjo NEK ter stroškov odlaganja RAO in IG.

(3)Ministrstvo, pristojno za energijo, enkrat letno preveri ustreznost višine dajatve. Pri tem upošteva povprečno donosnost sklada v zadnjih petih letih, skupno oceno potrebnih finančnih sredstev na podlagi odobrenih programov, oceno iz druge alineje 14. člena tega zakona ter morebitna odstopanja od te ocene zaradi izvajanja dejavnosti razgradnje NEK ter odlaganja RAO in IG iz NEK.

(4)Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko po preverjanju ustreznosti višine dajatve iz prejšnjega odstavka predlaga vladi spremembo višine dajatve, pri čemer lahko upošteva tudi druge utemeljene okoliščine, ki jih ustrezno utemelji.

(1)Sredstva sklada se porabljajo za financiranje vseh stroškov dejavnosti razgradnje NEK, skladiščenja RAO in IG po prenehanju obratovanja NEK ter odlaganja RAO in IG iz NEK, nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK, katere je dolžna zagotavljati Republika Slovenija v skladu z 11. členom meddržavne pogodbe.

(2)Sredstva sklada se porabljajo tudi za:

-        storitve obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO v delu, ki se nanaša na predelavo RAO in IG pred odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča, odlaganje RAO in IG, nastalih zaradi obratovanja NEK ter obratovanje odlagališč RAO in IG;

-        plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi razgradnje jedrskih objektov, skladiščenja in odlaganja RAO in IG lokalnim skupnostim v skladu s predpisom, ki ureja merila za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta v deležu odpadkov, ki se v odlagališče odlagajo iz NEK;

-        stroške poslovanja sklada.

(3)Presežek prihodkov nad odhodki sklada se uporabi za namen, za katerega je ustanovljen, presežek odhodkov nad prihodki pa se pokriva iz sredstev sklada.

(1)Odlagališče radioaktivnih odpadkov je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, v lasti države.

(2)Sredstva za izvedbo odlagališča radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju: investicija) in naloge iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu države.

(3)Obseg sredstev, potrebnih za investicijo in naloge iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena ter obseg sredstev, ki jih mora sklad vplačati v proračun države, se ugotovi s poslovnim in finančnim načrtom iz 13. člena tega zakona.

(4)Sklad sredstva v obsegu iz prejšnjega odstavka vplača v proračun države na namensko postavko. Ta sredstva so namenski prihodki državnega proračuna in se lahko porabijo samo za investicijo in naloge iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena. Če prihodki sklada ne zadoščajo za financiranje obveznosti po tem členu, ustanovitelj zmanjša namensko premoženje sklada.

(5)Sredstva iz drugega odstavka tega člena se v proračun nakažejo v 15 dneh, ko minister, pristojen za energijo, poda soglasje k poslovnemu in finančnemu načrtu iz 13. člena tega zakona.

Organa sklada sta nadzorni svet in direktorica ali direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).

(1)Nadzorni svet ima pet članov, in sicer predsednico ali predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnico ali namestnika predsednika ali predsednice (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) in tri članice ali člane (v nadaljnjem besedilu: član).

(2)Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki je strokovnjak za ekonomska, finančna ali pravna vprašanja, pri čemer mora biti v nadzorni svet imenovan vsaj en član z vsakega od navedenih strokovnih področij.

(3)Vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za finance; vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za energijo; in vsaj en član nadzornega sveta mora biti predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere stoji NEK, imenovan mora biti po postopkih, kot jih določajo splošni akti občine.

(4)Člani nadzornega sveta ne smejo biti osebe, povezane z zavezancem za plačilo dajatve.

(5)Poleg pristojnosti, ki izhajajo iz zakona, ki ureja javne sklade, nadzorni svet sprejme stališče glede ocene iz druge alineje 14. člena tega zakona.

(1)Sklad ima direktorja.

(2)Poleg pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za imenovanje direktorja na podlagi zakona, ki ureja javne sklade, se za direktorja imenuje oseba, ki ima izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.

(1)Poslovna politika sklada obsega ključne strateške usmeritve delovanja sklada in se pripravi na podlagi programov. Cilji poslovne politike se prikazujejo do začetka izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po zaprtju odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov in IG ter z upoštevanjem dolgoročnega programa dela izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO iz odloka, ki ureja ustanovitev javnega gospodarskega zavoda ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, v delu, ki se nanaša na izvajanje nalog iz prve alineje drugega odstavka 7. člena tega zakona.

(2)Poslovno politiko sklada sprejme ustanovitelj. Sklad na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta poslovno politiko predloži ustanovitelju v sprejem ob vsaki spremembi programov oziroma vsakih pet let, če revizija programov ni potrjena.

(3)Poslovna politika sklada mora ob upoštevanju programov določati cilje delovanja in merljive kazalnike rezultatov izvajanja poslovne politike za:

-        predvideno skupno višino sredstev, ki morajo biti zbrana v skladu na koncu vsakega poslovnega leta;

-        doseganje skupne višine sredstev, ki je potrebna na podlagi programov;

-        predvidena potrebna sredstva za vsako leto obravnavanega obdobja za zagotavljanje financiranja odlaganja RAO in IG;

-        predvidena potrebna sredstva za vsako leto obravnavanega obdobja za zagotavljanje financiranja skladiščenja RAO in IG po prenehanju obratovanja NEK;

-        predvidena potrebna sredstva za vsako leto obravnavanega obdobja za zagotavljanje financiranja razgradnje NEK;

-        predvidena sredstva za pokrivanje stroškov poslovanja sklada in merila za njihovo določanje;

-        predvideno višino sredstev za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta;

-        dolgoročno naložbeno politiko in merila za ocenjevanje uspešnosti doseganja donosnosti glede na obrestno mero na državne obveznice v evrskem območju z ročnostjo nad pet let ter reprezentativnih borznih indeksov za posamezni naložbeni trg.

(4)Poslovna politika se pošlje v seznanitev državnemu zboru.

(1)Sklad vsako leto izdela dvoletni poslovni in finančni načrt, ki ju na predlog direktorja sprejme nadzorni svet, ter ga pošlje v soglasje ministru, pristojnemu za energijo.

(2)Poslovni in finančni načrt sklada vsebuje oceno potrebnih finančnih sredstev za izvajanje nalog iz 7. člena tega zakona ob upoštevanju dvoletnega poslovnega načrta izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja način in pogoje izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter oceno stroškov za poslovanje sklada in kadrovski načrt.

(3)Sklad hkrati s poslovnim in finančnim načrtom pripravi naložbeno politiko. Naložbena politika je priloga poslovnega in finančnega načrta.

(4)Sklad v naložbeni politiki:

-        povzame zakonske in strokovne podlage pri nalaganju sredstev;

-        povzame makroekonomske napovedi in gibanja;

-        upošteva poslovno politiko sklada;

-        obravnava naložbene cilje in ciljno donosnost, opredeli metodo določanja donosnosti vključno z doseganjem ciljne donosnosti v predhodnem obdobju in določanjem donosnosti za obravnavano obdobje za naprej glede na dosežene rezultate v predhodnem obdobju, ob upoštevanju pričakovane ciljne donosnosti, kot jo obravnavata programa, ter ob upoštevanju zadnje določene višine dajatve na podlagi 6. člena tega zakona;

-        analizira in poda ciljno strukturo portfelja;

-        obravnava potrebne prilagoditve strukture portfelja ob upoštevanju stopnje tveganja in ustrezno razpršenost po posameznih skupinah naložb;

-        obravnava izpostavljenost, tveganja in omejitve naložb po naložbenih razredih;

-        povzame naložbeni proces;

-        poda merila donosnosti naložb, pri čemer pričakovano notranjo stopnjo donosa opredeli na podlagi obrestne mere na državne obveznice v evrskem območju z ročnostjo nad pet let in ob upoštevanju razmer na finančnih trgih, pri tem pa upošteva delež lastniških vrednostnih papirjev v celotnem portfelju sklada;

-        poda merila uspešnosti, pri čemer posebej obravnava razmerje predvidene notranje stopnje donosa glede na ciljno donosnost;

-        analizira odstopanja od meril uspešnosti, pri čemer uspešnost doseganja notranje stopnje donosa presoja glede na doseženi tehtani donos obveznic držav z eurom z ročnostjo nad pet let in reprezentativnih borznih indeksov za posamezni naložbeni trg ter jo primerja s ciljno donosnostjo.

(5)Podrobnejša vsebina in pravila glede priprave poslovnega in finančnega načrta ter naložbene politike sklada se določijo z aktom o ustanovitvi sklada.

V letnih poročilih, ki jih sklad pripravlja v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo, sklad poleg obveznih sestavnih delov letnega poročila predstavi še:

-        skupna zbrana sredstva sklada;

-        oceno, ali zbrana sredstva ob veljavni višini dajatve zadostujejo za kritje vseh stroškov iz 7. člena tega zakona, ter morebitno neujemanje med ocenami stroškov in zbranimi sredstvi;

-        podatke o doseženi notranji stopnji donosa po posameznih delih naložb;

-        primerjavo vseh načrtovanih meril notranje stopnje donosa in tveganosti portfelja z doseženimi vrednostmi ter pojasnjene odmike od načrtovanih vrednosti;

-        doseženo notranjo stopnjo donosa in mero tveganosti portfelja z doseženimi vrednostmi v preteklem obdobju in pojasnjene spremembe.

(1)Za sklad se glede njegovega poslovanja ne uporabljajo določbe 24. člena, 26. do 38. člena in 50. člen Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 70/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE).

(2)Sklad ne sme dodeljevati donacij in sponzorskih sredstev.

(3)Sklad ne sme dodeljevati spodbud, pomoči, posojil, kreditov.

(4)Sklad ne sme izdajati poroštev.

(5)Sklad ne sme ustanavljati drugih pravnih oseb.

(6)Sklad se ne sme preoblikovati v gospodarsko družbo.

Sklad svoje premoženje upravlja tako, da:

-        ravna s premoženjem in ga upravlja v skladu z namenom, za katerega je ustanovljen, in kot dober gospodar;

-        zagotavlja varnost, donosnost, raznovrstnost, razpršenost in likvidnost svojih naložb v skladu s predvidenimi odlivi v obdobju, za katero je ustanovljen, pri čemer mora dajati prednost varnosti naložb.

Pogoji, pod katerimi lahko sklad vlaga sredstva v finančne naložbe; načela, omejitve pri naložbah ter priprava izvajanje in nadzor izvajanja naložbene politike sklada se podrobneje določijo v aktu o ustanovitvi.

(1)Sklad ima akt o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj.

(2)Akt o ustanovitvi mora določati vsaj:

-        ime sklada, skrajšano ime sklada, sedež in poslovni naslov;

-        določilo, da je ustanovljen kot javni sklad po tem zakonu;

-        namen in dejavnost sklada;

-        določilo, v kakšnem obsegu ustanovitelj odgovarja za obveznosti sklada;

-        obdobje, za katero je sklad ustanovljen;

-        vrednost premoženja sklada ob uveljavitvi tega zakona;

-        notranjo organizacijo sklada;

-        način in merila za določanje višine stroškov poslovanja sklada;

-        navedbo organov sklada, število, način izvolitve in mandatno dobo članov organov sklada;

-        pristojnosti in odgovornosti nadzornega sveta;

-        pristojnosti in odgovornosti direktorja;

-        varovanje poslovne skrivnosti in prepoved konkurence;

-        pooblastila za zastopanje;

-        poslovanje sklada;

-        načela za upravljanje premoženja sklada;

-        podrobnejše določbe o dovoljenih naložbah sklada ter pripravo, izvajanje in nadzor izvajanja naložbene politike sklada;

-        omejitve direktorja pri upravljanju sredstev sklada in razpolaganju z njimi;

-        revidiranje letnega poročila;

-        notranji nadzor;

-        druga pomembna vprašanja v zvezi z organizacijo in poslovanjem javnega sklada.

(1)Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki je bil ustanovljen na podlagi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, 47/03 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), nadaljuje delo po tem zakonu kot javni sklad po tem zakonu na podlagi sprejema akta o ustanovitvi.

(2)Sklad uskladi akte in poslovne knjige najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Sklep vlade št. 36011-3/2021/7 z dne 13. januarja 2022 o določitvi višine dajatve, izdan v skladu z drugim odstavkom 4. člena Zakona o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), velja še naprej kot sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Vlada predpiše višino dajatve na podlagi 6. člena tega zakona do 31. marca 2023.

(1)Poslovno politiko iz 12. člena tega zakona sklad pripravi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, ustanovitelj pa jo sprejme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Sklad prilagodi strukturo obstoječih naložb vrstam naložb v skladu s tem zakonom v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Dosedanjim članom upravnega odbora preneha mandat z dnem uveljavitve tega zakona.

(2)Dosedanji člani nadzornega odbora sklada nadaljujejo delo do imenovanja članov nadzornega sveta po tem zakonu, ki morajo biti imenovani v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona in opravljajo tudi naloge dosedanjega upravnega odbora.

(3)Dosedanji direktor sklada nadaljuje svoje delo do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08).

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se 8. člen tega zakona začne uporabljati 1. januarja 2023. Št. 412-01/22-5/21 Ljubljana, dne 28. septembra 2022 EPA 26-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica