Uredba o izvajanju delegirane uredbe (EU) o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav

S to uredbo se za izvajanje Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/945 z dne 12. marca 2019 o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav (UL L št. 152 z dne 11. 6. 2019, str. 1), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1058 z dne 27. aprila 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/945 v zvezi z uvedbo dveh novih razredov sistemov brezpilotnega zrakoplova (UL L št. 232 z dne 20. 7. 2020, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/945/EU) določajo pristojni organi in način sodelovanja med njimi, pooblastila inšpektorjev, podrobnosti v zvezi s postopki akreditacije in priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti ter kazenske določbe.

(1)Pristojni organ za imenovanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti iz prvega odstavka 19. člena Uredbe 2019/945/EU je Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Pristojni organ za ocenjevanje in spremljanje priglašenih organov iz prvega odstavka 19. člena Uredbe 2019/945/EU je Slovenska akreditacija.

(3)Pristojni organ za izvajanje nadzora nad izdelki, ki so dani na trg Evropske unije, iz prvega odstavka 35. člena Uredbe 2019/945/EU je Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(4)Pristojni organ za izvajanje nadzora nad izdelki, ki vstopajo na trg Evropske unije, iz drugega odstavka 35. člena Uredbe 2019/945/EU je Finančna uprava Republike Slovenije.

Pristojni inšpektorji imajo pri nadzoru nad izvajanjem določb Uredbe 2019/945/EU in te uredbe pooblastila, kakor jih opredeljuje zakon, ki določa tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

Pristojna organa iz tretjega in četrtega odstavka 2. člena te uredbe pri varnostnih zadevah sodelujeta z Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije. Način sodelovanja navedeni organi podrobneje opredelijo v dogovoru o sodelovanju.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kakor izrazi, uporabljeni v Uredbi 2019/945/EU.

(1)Za namen priglasitve mora organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjevati zahteve za priglasitev iz Uredbe 2019/945/EU.

(2)Šteje se, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve za priglasitev, če pridobi akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija.

(3)Slovenska akreditacija izvede akreditacijo za namen priglasitve, pri čemer se kot podlaga za akreditacijo upoštevajo naslednji harmonizirani standardi:

-        SIST EN ISO/IEC 17065 (certificiranje proizvodov) v primeru postopka ugotavljanja skladnosti po modulu B iz dela 8 priloge Uredbe 2019/945/EU;

-        SIST EN ISO/IEC 17021-1 (certificiranje sistema upravljanja) v primeru postopka ugotavljanja skladnosti po modulu H iz dela 9 priloge Uredbe 2019/945/EU.

(4)Poleg standardov iz prejšnjega odstavka Slovenska akreditacija v postopku akreditacije upošteva tudi druge ustrezne zahteve za akreditacijo za namen priglasitve in zahteve iz 22., 24., 30., 31. in 32. člena ter drugega odstavka 34. člena Uredbe 2019/945/EU, vključno s harmoniziranimi standardi.

(5)Slovenska akreditacija pri organih za ugotavljanje skladnosti, ki imajo veljavno akreditacijsko listino, redno spremlja izpolnjevanje zahtev iz tega člena.

(6)Priglašeni organ mora poleg sprotnega obveščanja v skladu z zahtevami iz 32. člena Uredbe 2019/945/EU ministrstvu enkrat letno, in sicer najpozneje do 31. marca tekočega leta za prejšnje leto, poročati o izpolnjevanju zahtev za priglasitev in o dejavnostih ugotavljanja skladnosti. Poročilo mora vključevati najmanj informacije o:

-        izdanih, zavrnjenih, omejenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih o EU-pregledu tipa ali odobritvah sistema kakovosti ter razlogih zanje,

-        zahtevah za informacije, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga in o preskušanju proizvodov na podlagi zahtev teh organov ter razlogih zanje in

-        drugih podatkih v zvezi z delom priglašenega organa, ki jih določa 32. člen Uredbe 2019/945/EU ali jih zahteva ministrstvo.

(1)Vlogo za imenovanje in priglasitev organ za ugotavljanje skladnosti vloži pri ministrstvu.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati priloge, določene v 25. členu Uredbe 2019/945/EU, in sicer:

-        opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti,

-        opis modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti,

-        opis izdelka, za katerega navedeni organ trdi, da je pristojen,

-        akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija.

(3)Ministrstvo na podlagi vloge z odločbo imenuje organ za ugotavljanje skladnosti ter opravi priglasitveni postopek v skladu s 26. členom Uredbe 2019/945/EU in o tem obvesti priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti in Slovensko akreditacijo.

(4)Če ministrstvo ugotovi ali je obveščeno, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev za akreditacijo ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, z odločbo omeji, začasno prekliče ali odvzame priglasitev in v skladu z določbami 28. člena Uredbe 2019/945/EU opravi spremembo priglasitve.

(5)V primeru ukrepov iz prejšnjega odstavka ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, mora priglašeni organ na zahtevo ministrstva zagotoviti, da dokumente tega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so dokumenti na voljo ministrstvu. Priglašeni organ mora navedene dokumente dati na voljo tudi pristojnemu organu za nadzor trga na njegovo zahtevo.

(1)Slovenska akreditacija vsako leto ministrstvu pošlje poročilo o spremljanju organov za ugotavljanje skladnosti, akreditiranih v skladu z Uredbo 2019/945/EU, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto.

(2)Slovenska akreditacija obvesti ministrstvo o vsaki prejeti vlogi za akreditacijo ter o vsaki izdani akreditaciji in njenih morebitnih spremembah.

(3)Ministrstvo in Slovenska akreditacija izmenjujeta ustrezne podatke o delu priglašenih organov in morebitnih omejitvah, začasnem preklicu ali odvzemu priglasitve.

(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec:

1.ne zagotovi, da je izdelek zasnovan in proizveden v skladu z zahtevami iz delov od 1 do 6, 16 in 17 priloge Uredbe 2019/945/EU (prvi odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

2.ne pripravi tehnične dokumentacije, ne izvede postopka ugotavljanja skladnosti izdelka ali za skladni izdelek ne pripravi izjave EU o skladnosti in ne namesti oznake CE (drugi odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

3.ne hrani tehnične dokumentacije in izjave EU o skladnosti še deset let po tem, ko je bil izdelek dan na trg (tretji odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

4.ne zagotovi, da se pri serijski proizvodnji izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti (četrti odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

5.ne zagotovi, da imajo izdelki predpisan tip in edinstveno serijsko številko (peti odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

6.na izdelku ne navede svojih kontaktnih podatkov v skladu s šestim odstavkom 6. člena Uredbe 2019/945/EU;

7.ne zagotovi, da so izdelku priložena navodila proizvajalca in informativno obvestilo v skladu s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe 2019/945/EU;

8.ne zagotovi, da je vsakemu izdelku priložena kopija izjave EU o skladnosti ali poenostavljena izjava EU o skladnosti (osmi odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

9.ne izvede potrebnih aktivnosti iz devetega odstavka 6. člena Uredbe 2019/945/EU, kadar meni ali utemeljeno domneva, da izdelek, ki ga je dal na trg, ni skladen z zahtevami iz II. poglavja Uredbe 2019/945/EU (deveti odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

10.na zahtevo pristojnega nacionalnega organa ne zagotovi informacij in dokumentacije o skladnosti izdelka ali z njim ne sodeluje pri ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki ga je dal na trg (deseti odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU);

11.ne obvesti ustreznega organa za nadzor trga pri dajanju izdelkov iz razreda C5 ali C6 na trg (enajsti odstavek 6. člena Uredbe 2019/945/EU).

(2)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za uvoznike in distributerje (osebe iz 11. in 12. člena te uredbe), kadar dajo izdelek na trg pod svojim imenom ali znamko ali spremenijo izdelek, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na skladnost z II. poglavjem Uredbe 2019/945/EU in se zaradi tega na podlagi 10. člena Uredbe 2019/945/EU obravnavajo kot proizvajalci.

(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot pooblaščeni zastopnik pri izvajanju nalog, za katere je pooblaščen v skladu s 7. členom Uredbe 2019/945/EU, stori prekršek iz 2. do 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena, razen prekrška glede priprave tehnične dokumentacije iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot pooblaščeni zastopnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot pooblaščeni zastopnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot uvoznik:

1.da na trg izdelek, ki ni skladen z zahtevami iz II. poglavja Uredbe 2019/945/EU (prvi odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

2.pred dajanjem izdelka na trg ne zagotovi, da je proizvajalec izpolnil zahteve, navedene v drugem odstavku 8. člena Uredbe 2019/945/EU;

3.ne obvesti proizvajalca in pristojnih nacionalnih organov v primeru, kadar izdelek pomeni tveganje za zdravje in varnost potrošnikov ter tretjih strani (drugi odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

4.na izdelku ne navede svojih kontaktnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 2019/945/EU;

5.ne zagotovi, da so izdelku priložena navodila proizvajalca in informativno obvestilo v skladu s četrtim odstavkom 8. člena Uredbe 2019/945/EU;

6.ne zagotovi, da v času njegove odgovornosti za izdelek pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti izdelka z zahtevami iz 4. člena Uredbe 2019/945/EU (peti odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

7.ne izvaja potrebnih aktivnosti, ki jih določa šesti odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih pomeni izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti končnih potrošnikov in tretjih strani;

8.ne izvede potrebnih aktivnosti, ki jih določa sedmi odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU, kadar meni ali utemeljeno domneva, da izdelek, ki ga je dal na trg, ni v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo (sedmi odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

9.ne zagotavlja, da so še deset let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, za potrebe organov za nadzor trga na voljo kopija izjave EU o skladnosti in tehnična dokumentacija (osmi odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

10.na zahtevo pristojnega nacionalnega organa ne zagotovi informacij in dokumentacije o skladnosti izdelka ali z njim ne sodeluje pri ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, ki ga je dal na trg (deveti odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU);

11.ne obvesti ustreznega organa za nadzor trga pri dajanju izdelkov iz razreda C5 ali C6 na trg (deseti odstavek 8. člena Uredbe 2019/945/EU).

(2)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot uvoznik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot uvoznik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer:

1.pred omogočanjem dostopnosti izdelka na trgu ne izvede potrebnih aktivnosti, določenih v drugem odstavku 9. člena Uredbe 2019/945/EU;

2.ne zagotovi, da v času njegove odgovornosti za izdelek pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti izdelka z zahtevami iz 4. člena Uredbe 2019/945/EU (tretji odstavek 9. člena Uredbe 2019/945/EU);

3.ne izvede potrebnih aktivnosti, ki jih določa četrti odstavek 9. člena Uredbe 2019/945/EU, kadar meni ali domneva, da izdelek, katerega dostopnost je omogočil na trgu, ni v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo (četrti odstavek 9. člena Uredbe 2019/945/EU);

4.na zahtevo pristojnega nacionalnega organa ne zagotovi informacij in dokumentacije o skladnosti izdelka ali z njim ne sodeluje pri ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelkom, katerega dostopnost na trgu je omogočil (peti odstavek 9. člena Uredbe 2019/945/EU).

(2)Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvoznik ali distributer na zahtevo organa za nadzor trga ne navede informacij o gospodarskih subjektih v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 2019/945/EU ali teh informacij ne hrani v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2019/945/EU.

(2)Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvoznik ali distributer stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvoznik ali distributer stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za prekrške iz te uredbe se sme v hitrem postopku izreči tudi globa v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s to uredbo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju Delegirane uredbe (EU) o sistemih brezpilotnega zrakoplova in operatorjih sistemov brezpilotnega zrakoplova iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 3/21).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-269/2022 Ljubljana, dne 1. septembra 2022 EVA 2022-2430-0002 Vlada Republike Slovenije Tanja Fajon podpredsednica