7. člen

(1)Pripravnik opravlja program pripravništva pod neposrednim vodstvom in nadzorom nadzornega mentorja (v nadaljnjem besedilu: mentor), na posameznem področju pa mora imeti pripravnik tudi neposrednega mentorja, ki usposablja in nadzira delo pripravnika na tem področju.

(2)Za mentorja je lahko imenovan delavec, ki ima enako vrsto strokovne izobrazbe in najmanj enako raven izobrazbe kot pripravnik ter najmanj pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v zdravstveni dejavnosti na strokovnem področju, za katerega se pripravnik usposablja. Mentor je lahko mentor največ trem pripravnikom hkrati.

(3)Za neposrednega mentorja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka. Neposredni mentor je lahko mentor največ enemu pripravniku hkrati.

(4)Če zaradi določitve novega poklica izvajalec pripravništva ne more zagotoviti mentorja oziroma neposrednega mentorja, je za mentorja oziroma neposrednega mentorja izjemoma lahko imenovan delavec z drugo vrsto strokovne izobrazbe sorodne smeri, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.