Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2

Ta uredba podrobneje določa način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (v nadaljnjem besedilu: živalski stranski proizvodi) na območju Republike Slovenije.

(1)Določbe te uredbe se uporabljajo za trupla poginulih živali, določena v skladu s pravilnikom, ki ureja zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, uporabo in odstranjevanje živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, in za druge živalske stranske proizvode, ki nastajajo na območju Republike Slovenije in se razvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1 in 2 v skladu z 8. in 9. členom Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES).

(2)Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za živalske stranske proizvode, ki nastajajo kot odpadki gostinskih dejavnosti, ostanki živil ali neuporabljena živila v prevoznih sredstvih v mednarodnem potniškem prometu ob vstopu na območje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.»koncedent« je Vlada Republike Slovenije;

2.»neustrezno pripravljeni živalski stranski proizvodi za prevzem« so živalski stranski proizvodi, ki vsebujejo različne tujke (na primer kovine, kemikalije, plastiko), in živalski stranski proizvodi, razen trupel poginulih živali, ki so gnili oziroma razkrojeni do take stopnje, da otežujejo nadaljnjo predelavo in negativno vplivajo na procese predelave in kakovost pridobljenih proizvodov;

3.»obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora« je obrat, v katerem se obdelujejo proizvodi živalskega izvora v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2021/382 z dne 3. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne 4. 3. 2021, str. 3) in v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2021/1756 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 glede uradnega nadzora nad živalmi in proizvodi živalskega izvora, ki se izvažajo iz tretjih držav v Unijo, da se zagotovi skladnost s prepovedjo nekaterih vrst uporabe protimikrobnih snovi, ter Uredbe (ES) št. 853/2004 v zvezi z neposredno dobavo mesa perutnine in lagomorfov (UL L št. 357 z dne 8. 10. 2021, str. 27) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES);

4.»povzročitelj živalskih stranskih proizvodov« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča nastajanje živalskih stranskih proizvodov;

5.»predelava živalskih stranskih proizvodov« je mehanska obdelava živalskih stranskih proizvodov z drobljenjem in mletjem ter njihova toplotna obdelava v skladu z Uredbo 1069/2009/ES;

6.»predelovalni obrat« je tehnološka enota, v kateri poteka en ali več tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi predelave živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2, za katero je odobreno obratovanje v skladu z Uredbo 1069/2009/ES in izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;

7.»prevzemno mesto« je mesto na kraju nastanka živalskih stranskih proizvodov, kjer so shranjeni živalski stranski proizvodi, dokler jih ne prevzame izvajalec javne službe v skladu s predpisom s področja veterinarstva, ki ureja živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

8.»sežiganje predelanih živalskih stranskih proizvodov« je sežiganje živalskih proteinov ali živalskih masti in olj, pridobljenih iz predelave živalskih stranskih proizvodov, v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja sežiganje in sosežiganje odpadkov;

9.»uporaba živalskih masti in olj kot gorivo« je uporaba živalskih masti in olj, pridobljenih iz predelave živalskih stranskih proizvodov, kot gorivo v kurilnih napravah, če je za tako uporabo živalskih masti in olj pridobljeno dovoljenje v skladu z Uredbo 1069/2009/ES;

10.»zbiralnica« je vmesni obrat kategorije, odobren v skladu s 24. členom Uredbe 1069/2009/ES;

11.»zbirna proga« je določena pot, na kateri so prevzemna mesta in zbiralnice in jo vozilo za prevoz živalskih stranskih proizvodov opravi v dogovorjenih terminih tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali živali;

12.»živalski stranski proizvodi« so živalski stranski proizvodi kategorije 1 in 2 v skladu z 8. in 9. členom Uredbe 1069/2009/ES, razen gnoja in vsebine prebavnega trakta ter mleka, proizvodov iz mleka in kolostruma, če so kategorizirani kot ŽSP kategorije 2 v skladu z 9. členom Uredbe 1069/2009/ES;

13.»živalski stranski proizvodi iz proizvodnje živil za lastne potrebe« so živalski stranski proizvodi, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, ki so navedene v tretjem odstavku 1. člena Uredbe 853/2004/ES.

(1)Javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(2)Storitve javne službe so:

1.prevzemanje živalskih stranskih proizvodov, ki jih oddajajo koncesionarju povzročitelji živalskih stranskih proizvodov in izvajalec veterinarsko higienske službe (v nadaljnjem besedilu: VHS) na prevzemnih mestih in v zbiralnicah;

2.prevzemanje živalskih stranskih proizvodov v primeru množičnega pogina živali ali ob naravnih in drugih nesrečah, za katere je od pristojne veterinarske službe odrejena predelava v predelovalnem obratu;

3.zbiranje živalskih stranskih proizvodov, ki vključuje njihovo prevažanje in skladiščenje pred oddajo v predelavo;

4.predelava prevzetih živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu in

5.zagotavljanje oddaje predelanih živalskih stranskih proizvodov v nadaljnjo uporabo ali odstranitev s sežigom ali sosežigom oziroma zagotavljanje uporabe živalskih masti in olj kot gorivo, v skladu z 12. členom Uredbe 1069/2009/ES in Uredbo 142/2011/EU z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 2021/1973 Komisije z dne 12. novembra 2021 o popravku nemške različice Uredbe (EU) št. 142/2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 402 z dne 15. 11. 2021, str. 4).

(3)Uporabniki storitev javne službe so fizične in pravne osebe, pri katerih nastajajo živalski stranski proizvodi.

(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uporaba storitev javne službe glede prevzema in zbiranja živalskih stranskih proizvodov ne nanaša na imetnike živalskih stranskih proizvodov, za katere v primeru pogina živali zagotovi storitve veterinarska javna služba ali zanje velja izjema v skladu s pravilnikom, ki ureja živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

Koncesija se podeli za celotno območje Republike Slovenije.

(1)Koncesionar mora na prevzemnih mestih pri uporabnikih storitev javne službe in zbiralnicah redno prevzemati živalske stranske proizvode.

(2)Koncesionar mora zbirne proge za prevzem živalskih stranskih proizvodov načrtovati tako, da poveže prevzemna mesta, ki obratujejo:

-        v okviru javne veterinarske službe,

-        v obratih za proizvodnjo živil živalskega izvora,

-        zaradi oddaje živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri mednarodnem potniškem prometu kot odpadki gostinskih dejavnosti ali kot ostanki živil ali neuporabljenih živil, ki jih morajo potniki predati ob vstopu na območje EU.

(3)Če eden ali več uporabnikov storitev javne službe vzpostavi svojo zbiralnico, mora koncesionar zagotoviti, da je prevzem živalskih stranskih proizvodov iz te zbiralnice zagotovljen v okviru prevzema živalskih stranskih proizvodov na eni od zbirnih prog iz prejšnjega odstavka.

(1)Ne glede na obliko prevzema živalskih stranskih proizvodov iz prejšnjega člena mora koncesionar zagotoviti, da je imetnikom živalskih stranskih proizvodov na posameznih območjih omogočena oddaja na posebnih prevzemnih mestih tistih živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo.

(2)Prevzemna mesta iz prejšnjega odstavka na predlog proizvajalcev živil za lastno uporabo vzpostavijo lokalne skupnosti.

(3)Predlog območij in posebnih mest na teh območjih, kjer je imetnikom živalskih stranskih proizvodov iz prejšnjega odstavka omogočena oddaja živalskih stranskih proizvodov koncesionarju, imena upravljavcev teh posebnih mest in oceno letne količine živalskih stranskih proizvodov, ki jih bodo proizvajalci živil za lastno porabo oddajali na posameznem posebnem mestu, lahko ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošljejo izvajalci občinske komunalne službe ali lokalna skupnost, na območju katere nastajajo živalski stranski proizvodi zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo.

(4)Na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita seznam posebnih mest, kjer je proizvajalcem živil za lastno porabo omogočena oddaja živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji teh živil, pogoje prevzema teh živalskih stranskih proizvodov in obliko obveščanja o možnosti njihove oddaje koncesionarju.

(1)Koncesionar mora imeti ob sklenitvi koncesijske pogodbe zagotovljeno predelavo najmanj 15.000 ton živalskih stranskih proizvodov letno na območju Republike Slovenije.

(2)Koncesionar mora zagotoviti, da se živalski stranski proizvodi od uporabnikov storitev javne službe prevzemajo in predelujejo redno in brez zastojev, ki bi povzročili kopičenje živalskih stranskih proizvodov. V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za neredno prevzemanje, predelavo in kopičenje živalskih stranskih proizvodov.

(3)Če se letna količina živalskih stranskih proizvodov, ki jih uporabniki storitev javne službe oddajo koncesionarju, poveča, mora koncesionar na zahtevo koncedenta zagotoviti dodatne možnosti predelave živalskih stranskih proizvodov.

(4)Roki, v katerih se morajo zagotoviti dodatne možnosti predelave živalskih stranskih proizvodov, in drugi pogoji v zvezi z dodatno predelavo se določijo v koncesijski pogodbi.

(5)Koncesionar mora zagotavljati elektronsko sprotno vodenje evidenc o prevzetih in predelanih količinah živalskih stranskih proizvodov, oddanih količinah predelanih živalskih stranskih proizvodov v nadaljnjo uporabo in sežig ter oddanih količinah živalskih masti in olj v uporabo kot gorivo.

(1)Obrat za predelavo živalskih stranskih proizvodov je v delu, v katerem se v skladu s to uredbo izvaja javna služba, infrastruktura državnega pomena.

(2)Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka imajo status infrastrukture državnega pomena za čas izvajanja koncesije državne javne službe.

Pridobivanje koncesionarja za izvajanje storitev javne službe se opravi po postopku, kot je določen z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

(1)Razpisno dokumentacijo pripravita ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za veterinarstvo.

(2)Če se na javnem razpisu pridobijo le nepravilne, nepopolne ali nesprejemljive ponudbe, se javni razpis ponovi v roku največ šest mesecev.

(3)Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:

1.višina cene za storitve javne službe, ki jih ponudi kandidat, preračunane na enoto mase prevzetih živalskih stranskih proizvodov (EUR/kg), ločeno za storitve zbiranja, predelave in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov;

2.višina bančne garancije;

3.količine, ki jih je sposoben ponudnik prevzeti;

4.zmogljivosti prevzema in predelave živalskih stranskih proizvodov;

5.čas vzpostavitve javne službe;

6.okvirno število in kraj prevzemnih mest in zbiralnic ter okvirni poteki zbirnih prog;

7.odzivnost za prevzeme v izrednih primerih, oblika obveščanja javnosti in uporabnikov storitev javne službe;

8.časovni okvir, ki zagotavlja rednost prevzema.

(4)Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del razpisne dokumentacije.

(5)Razlogi, zaradi katerih se ponudba šteje za nesprejemljivo, so naslednji:

-        ponudbena cena za izvajanje storitev zbiranja in prevzema živalskih stranskih proizvodov presega referenčno ceno,

-        ponudbena cena za predelavo in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov presega referenčno ceno,

-        čas vzpostavitve javne službe je daljši od dvanajstih mesecev,

-        čas prevzema, ki ne zagotavlja rednega prevzema in predelave.

(6)Referenčna cena iz prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji za izbiro koncesionarja na podlagi podatkov o izvajanju javne službe v preteklih obdobjih in podlagi podatkov o ceni primerljivih storitev, ki se izvajajo v drugih državah članicah EU.

(7)Pri pripravi razpisne dokumentacije se na pobudo združenj uporabnikov storitev javne službe pristojni ministrstvi iz prvega odstavka tega člena posvetujeta z njihovimi predstavniki o podrobnejših merilih za izbiro koncesionarja in višini referenčne cene iz prejšnjega odstavka.

(1)Preverjanje in oceno ponudb opravi posebna strokovna komisija, ki jo imenuje minister za okolje.

(2)Strokovno komisijo sestavljajo trije člani, ki so predstavniki MF, MOP in UVHVVR. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje.

(3)Predsednik strokovne komisije usklajuje delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za odločitev o izbiri koncesionarja.

(1)Koncesija za izvajanje javne službe se podeli za obdobje do deset let.

(2)Doba iz prejšnjega odstavka tega člena začne teči z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.

(3)Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa veljati ob izteku tega roka.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko koncesijsko razmerje podaljša, in sicer do podelitve koncesije z javnim razpisom ali največ za eno leto s sklenitvijo aneksa.

(1)Koncesija se podeli enemu koncesionarju pod pogojem, da je sposoben zagotavljati opravljanje storitev javne službe pod pogoji in v obsegu iz te uredbe.

(2)Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo, pristojno za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo.

(3)V koncesijski pogodbi se poleg predpisane vsebine iz zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, določijo predvsem naslednji načini in pogoji izvajanja javne službe glede:

1.prevzemanja živalskih stranskih proizvodov pri uporabnikih storitev javne službe;

2.prevzemanja živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, na posebnih mestih, določenih v skladu s 7. členom te uredbe;

3.začasnega skladiščenja in obdelave živalskih stranskih proizvodov pred njihovo predelavo v predelovalnem obratu;

4.predelave živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu;

5.zagotavljanja nadaljnje uporabe ali odstranitve predelanih živalskih stranskih proizvodov;

6.evidentiranja prevzetih in predelanih količin živalskih stranskih proizvodov, oddanih količin predelanih živalskih stranskih proizvodov v nadaljnjo uporabo in sežig ter oddanih količin živalskih masti in olj v uporabo kot gorivo;

7.uveljavljanja zahtevkov plačila za opravljene storitve javne službe;

8.predaje opreme, objektov, naprave ter vozila za izvajanje javne službe v uporabo za čas trajanja stavke ali drugih razlogov nezmožnosti drugemu izvajalcu javne službe ali koncedentu ter plačila za tako uporabo;

9.vodenja evidenc.

(4)Ne glede na določbi 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se lahko v koncesijski pogodbi za živalske stranske proizvode določijo v skladu z Uredbo 1069/2009/ES drugačni načini njihove uporabe oziroma predelave, sežig brez predhodne predelave in odlaganje na odlagališčih odpadkov ter njihovo evidentiranje, če gre za neustrezno pripravljene živalske stranske proizvode, ki negativno vplivajo na proces predelave, na podlagi odločbe uradnega veterinarja, ali če gre za živalske stranske proizvode, ki nastajajo kot kuhinjski odpadki pri mednarodnem prometu.

(5)V koncesijski pogodbi se glede prevzema živalskih stranskih proizvodov določijo okvirno število in kraji prevzemnih mest in zbiralnic, kjer se prevzemajo živalski stranski proizvodi, ter okvirni potek zbirnih prog. Če se med izvajanjem koncesije zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti uporabnikov ali zaradi novih uporabnikov ali drugih razlogov spremeni seznam prevzemnih mest oziroma zbiralnic ali potek zbirnih prog, mora koncesionar o tej spremembi obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje in Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR). O spremembah kraja prevzema živalskih stranskih proizvodov in poteka zbirnih prog koncesionar sproti obvešča tudi uporabnike storitev javne službe. Objavo seznama prevzemnih mest in zbiralnic ter sprememb tega seznama zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje, na svoji spletni strani.

(6)V koncesijski pogodbi se glede predelave živalskih stranskih proizvodov določijo finančna jamstva, ki jih mora zagotoviti koncesionar za primere zastojev predelave živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu, zaradi katerih se lahko kopičijo živalski stranski proizvodi.

(7)V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja javne službe v primeru nastanka višje sile pri koncesionarju.

(1)Koncedent lahko enostransko odstopi od pogodbe, če:

1.je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba;

2.je koncesionar v javnem razpisu podal neresnične podatke;

3.koncesionar ni upošteval določb zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona;

4.koncesionar ne izpolnjuje več splošnih ali posebnih pogojev, ki so bili določeni za pridobitev koncesije;

5.pride do prenehanja koncesionarja;

6.koncesionar ne začne izvajati javne službe v roku, določenem v koncesijski pogodbi.

(2)Pri odpovedi pogodbe iz prve točke prejšnjega odstavka je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določi po predpisih o razlastitvi.

(3)Pogoji in medsebojne pravice ter obveznosti zaradi odpovedi pogodbe se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

(1)Koncesionar mora najpozneje 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje, nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo s trajanjem enega leta. Višino bančne garancije, ki ne sme biti manjša od stroškov izvajanja storitev predelave živalskih stranskih proizvodov v količini, ki je enaka eni desetini letne količine prevzetih živalskih stranskih proizvodov na območju koncesije, določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.

(2)Najpozneje 15 dni pred potekom bančne garancije mora koncesionar predložiti novo bančno garancijo. Če tega ne stori, sme koncedent unovčiti bančno garancijo. Bančno garancijo sme koncedent unovčiti tudi v primeru, če koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede kakovosti in količine, ali če preneha izvajati dejavnost.

(3)Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja ob podaljšanju koncesije.

(1)Izvajanje javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja stalna in pravočasna storitev za uporabnike.

(2)Koncesionar mora redno in nemoteno izvajati javno službo v celotnem obdobju izvajanja koncesije s tehničnimi zmogljivostmi, navedenimi v ponudbi. Če nastane potreba po spremembah na področju tehnoloških zmogljivosti ali tehnologije, mora koncesionar za spremembe pridobiti soglasje koncedenta.

(3)Opravljanje storitev javne službe mora potekati tako, da so zagotovljeni za okolje in zdravje ljudi in živali varni prevzem, prevoz in predelava živalskih stranskih proizvodov in se zagotovi odstranjevanje predelanih živalskih stranskih proizvodov v skladu z Uredbo 1069/2009 ES in s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(4)Koncesionar je dolžan izdelati informacijo o načinu opravljanja javne službe in z njo seznaniti uporabnike storitev javne službe v treh mesecih od sklenitve pogodbe.

(5)Informacija iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.izvleček vsebine te uredbe;

2.spisek prevzemnih mest in zbiralnic za posamezno območje, navedbo zbirnih prog, termine prevzema živalskih stranskih proizvodov po posameznih zbirnih progah, prevzemnih mestih in zbiralnicah;

3.navodila za uporabo, ureditev, velikost in obliko zabojnikov na prevzemnem mestu in v zbiralnici;

4.cenik in način obračuna za storitve javne službe;

5.postopek ugotavljanja neustrezno pripravljenih živalskih stranskih proizvodov za prevzem;

6.dodatek na ceno zaradi neustrezno pripravljenih živalskih stranskih proizvodov za prevzem ter

7.opozorila za kršitelje.

(6)Koncesionar mora pred seznanitvijo uporabnikov storitev javne službe z informacijo iz četrtega odstavka tega člena pridobiti soglasje koncedenta.

(1)Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.

(2)Če koncesionar po preteku sedmih dni od začetka stavke ne more zagotoviti izvajanja javne službe, koncedent odloči, da: a)     za njegove uporabnike storitev javne službe opravlja te storitve drug izvajalec javne službe ali b)     mora predati koncedentu za čas stavke na voljo opremo, objekte, naprave in vozila za izvajanje javne službe za plačilo za njihovo uporabo v skladu s koncesijsko pogodbo.

(1)Koncesionar lahko za opravljanje nekaterih del javne službe vključi drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), ki dela v imenu in na račun koncesionarja, če izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje posameznih storitev javne službe.

(2)Ponudnik mora v postopku izbire koncesionarja že v svoji ponudbi navesti ime podizvajalca.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko koncesionar ob soglasju koncedenta vključi podizvajalca v izvajanje storitev javne službe tudi po sklenitvi koncesijske pogodbe, če je to predvideno v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme vplivati na izvajanje javne službe.

(2)Za izvajanje javne službe mora voditi ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih in druge evidence, ki omogočajo finančni in drug nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesije. Če koncesionar izvaja tudi drugo dejavnost iz prvega odstavka tega člena, mora za izvajanje javne službe zagotoviti ločeno spremljanje stroškov izvajanja javne službe in stroškov druge dejavnosti, ki jo izvaja.

(3)Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih načelih. Pri razporejanju posrednih stroškov je treba uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov. Sodila za razporejanje splošnih stroškov koncesionarja na dejavnosti javne službe in druge dejavnosti sprejme organ nadzora koncesionarja na predlog njegovega organa vodenja. Ista sodila se uporabljajo dosledno vsako poslovno leto.

(4)Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe enkrat letno, ob letni reviziji računovodskih izkazov, preveri revizor in poda pisno mnenje. Koncendent lahko imenuje dodatnega revizorja za preveritev poslovanja.

(5)Koncesionar o sprejetih in revidiranih sodilih obvesti ministrstvo, pristojno za okolje, in UVHVVR v 30 dneh po izdaji mnenja revizorja iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo in UVHVVR lahko za primernost predlaganih ključev pridobita mnenje pooblaščenega revizorja ali druge strokovne institucije. Ministrstvo in UVHVVR lahko v 30 dneh po prejemu obvestila o sprejetih in revidiranih sodilih ter mnenju revizorja zahtevata, da organ nadzora ponovno odloča o njihovi ustreznosti. Če organ nadzora v 30 dneh po prejemu zahteve ponovno ne odloči o ustreznosti sodil ali teh ne spremeni tako, da bi bila ustrezna, lahko koncedent začne postopek za odstop od koncesijske pogodbe.

(6)Ločeni računovodski izkazi za dejavnost javne službe morajo biti letno revidirani. Pri reviziji se ugotavljajo tudi namenskost, učinkovitost in gospodarnost uporabe proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve javne službe plačujejo uporabniki.

(7)Podrobnejši pogoji za izvajanje javne službe in način njenega izvajanja se lahko določijo v koncesijski pogodbi.

(1)Izvajalec javne službe mora najpozneje do 31. avgusta tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu, pristojnemu za okolje, in UVHVVR poslati poročilo o poslovanju, ki vsebuje:

1.obračunske kalkulacije polne lastne cene za količinsko enoto poslovnega učinka izvajanja javne službe v skladu s to uredbo;

2.obračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(2)Izvajalec javne službe mora najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto poslati tudi program o predvidenem poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:

1.predračunske kalkulacije polne lastne cene za količinsko enoto poslovnega učinka izvajanja, kot je določena v tej uredbi;

2.predračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(3)Izvajalec javne službe mora najpozneje do 31. avgusta tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu, pristojnemu za okolje, in UVHVVR poslati revidirano letno poročilo družbe, v okviru katere obratuje poslovnoizidna enota, iz katerega bodo razvidni ločeno poslovanje in sodila za javno službo.

(1)Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.

(2)Stroški koncesionarja iz prejšnjega odstavka obsegajo predvsem:

-        stroške zbiranja živalskih stranskih proizvodov,

-        stroške predelave živalskih stranskih proizvodov in

-        stroške odstranjevanja predelanih živalskih stranskih proizvodov.

(3)Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so povezani z nastajanjem stroškov iz prejšnjega odstavka in prihodki od prodaje storitev in pridobljenih proizvodov, ki so potrebni za primerjalno oceno stroškov storitev javne službe s stroški drugih podobnih oziroma primerljivih storitev v povezavi s ceno storitve.

(1)Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.

(2)V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki storitev javne službe naslednje pravice: a)     pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe; b)     pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev.

(3)Uporabnik storitev javne službe lahko namesto na prevzemnem mestu oddaja živalske stranske proizvode v zbiralnici, ki jo upravlja sam, drug uporabnik storitev javne službe ali koncesionar.

Ne glede na določbe prejšnjega člena uporaba storitev javne službe za uporabnika storitev javne službe ni obvezna, če uporabnik:

1.pridobi dovoljenje UVHVVR za izjemno uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov v skladu s 16. in 18. členom Uredbe 1069/2009/ES;

2.ima odobritev UVHVVR in okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje lastnega obrata za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali obrata oziroma naprave za njihovo uporabo v skladu z Uredbo 1069/2009/ES, razen če gre za trupla živali;

3.izpolnjuje pogoje za pošiljanje živalskih stranskih proizvodov v sosednjo državo članico EU v skladu z 48. členom Uredbe 1069/2009/ES;

4.kot imetnik poginule ali usmrčene hišne živali preda truplo te živali v sežig v odobreno sežigalnico v skladu s 24. členom Uredbe 1069/2009/ES, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji za prevoz, ravnanje in odstranjevanje iz navedene uredbe. Ob ugotavljanju vzroka pogina je treba s truplom hišne živali ravnati v skladu s predpisom, ki določa pogoje za zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, uporabo in odstranjevanje živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter da imetnik žival odjavi v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

(1)Koncesionar mora prevzeti živalske stranske proizvode od vsakega uporabnika storitev javne službe, če mu jih ta odda na svojem prevzemnem mestu ali v zbiralnici, ter od vsakega upravljavca posebnega zbirnega mesta iz 7. člena te uredbe, ki mu odda živalske stranske proizvode, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, ne glede na kakovost in ustreznost živalskih stranskih proizvodov za nadaljnjo predelavo.

(2)Koncesionar in uporabnik storitev javne službe ali upravljavec posebnega mesta iz 7. člena te uredbe za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, morata za izvajanje storitev javne službe skleniti pogodbo, v kateri se določijo predvsem način ugotavljanja količine in vrste živalskih stranskih proizvodov ter način in termini prevzemanja živalskih stranskih proizvodov, obveznosti glede uporabe embalaže in zagotavljanja ustreznosti živalskih stranskih proizvodov za prevzem.

(3)Če neustrezno pripravljeni živalski stranski proizvodi za prevzem zahtevajo dodatno pripravo ali obdelavo in pri predelavi povzročijo dodatne stroške, lahko koncesionar zaračuna dodatne stroške za ta prevzem uporabniku storitev javne službe. Obračun se opravi na podlagi dejanskih stroškov, ki ne smejo presegati 100 % cene za prevzem, predelavo in neškodljivo odstranjevanje teh živalskih stranskih proizvodov, določene v skladu s 27. členom te uredbe. Podrobnejši pogoji se določijo v informaciji iz četrtega odstavka 17. člena te uredbe in pogodbi med koncesionarjem in uporabnikom storitve javne službe.

(4)Kadar koncesionar, lokalna skupnost ali druga oseba za opravljanje javne službe vzpostavi zbiralnico, morajo vsi upravljavci mest za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, sami zagotoviti oddajo živalskih stranskih proizvodov v to zbiralnico, če najkrajša razdalja po javnih cestah od njihovega prevzemnega mesta ali od mesta za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno rabo, ni daljša od 20 kilometrov. Izjemoma je lahko v soglasju z UVHVVR daljša od 20 kilometrov, če so to težko dostopna in redko poseljena območja.

(5)Koncesionar mora zagotoviti prevzem živalskih stranskih proizvodov tudi na kraju pogina, usmrtitve ali drugem kraju nastanka živalskih stranskih proizvodov, če tako odredi uradni veterinar.

Viri financiranja za pokrivanje stroškov javne službe so:

1.plačila uporabnikov storitev javne službe za opravljene storitve javne službe in

2.sredstva državnega proračuna za prevzem, predelavo in odstranitev živalskih stranskih proizvodov: a)    trupel poginulih živali, ki se zberejo v skladu s predpisom, ki ureja zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, uporabo in odstranjevanje živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi; b)    v primerih množičnega pogina; c)    zaradi odrejene usmrtitve živali zaradi pojava kužnih bolezni; č)   ob izvajanju carinskega nadzora potnikov na mejnih prehodih, če gre za živalske stranske proizvode, ki nastajajo v mednarodnem prometu kot kuhinjski odpadki; d)    za katere prevzem predelavo in odstranitev odredi uradni veterinar.

(1)Ceno storitev javne službe s sklepom predpiše vlada, pri čemer upošteva, da je cena storitev javne službe določena glede na maso prevzetih živalskih stranskih proizvodov in dodatnega stroška, ki lahko nastane zaradi neustrezno pripravljenih živalskih stranskih proizvodov pri prevzemu katerih je obračun podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 25. člena te uredbe.

(2)Ceno za izvajanje storitev javne službe iz prejšnjega odstavka določi vlada na podlagi ponudbene cene za izvajanje storitev prevzemanje, zbiranje in prevoz živalskih stranskih proizvodov, cene za njihovo predelavo in cene za odstranjevanje predelanih živalskih stranskih proizvodov izbranega kandidata iz prijave na javni razpis za izbiro koncesionarjev ob upoštevanju pogojev iz 11. člena te uredbe.

(3)Po preteku petih let koncedent preveri ustreznost cene. Cena se lahko spremeni, če so bistveno spremenjeni elementi za kalkulacijo cene.

(4)Če je bilo na istem ali dodatnem javnem razpisu prijavljenih več kandidatov, se za ceno storitve javne službe določi ponudbena cena izbranega kandidata, ki jo je ponudil za izvajanje javne službe.

(5)Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cene storitve javne službe.

(1)Vlada s sklepom iz prejšnjega člena tudi predpiše ceno storitev javne službe za prevzem, predelavo in odstranitev živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo zaradi proizvodnje živil za lastno rabo.

(2)Cena storitev iz prejšnjega odstavka je lahko subvencionirana največ v višini 40 odstotkov dejanskih stroškov.

(1)Nadzor glede načina, pogojev in obsega izvajanja javne službe opravlja UVHVVR. Za nadzor obračunavanja storitev lahko UVHVVR imenuje pooblaščene revizorje oziroma delovno skupino v katero so vključeni pooblaščeni revizorji.

(2)Nadzor glede izpolnjevanja okoljskih zahtev v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

(3)Koncesionar mora omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore in vpogled v dokumentacijo, zbirke podatkov ter dati zahtevane podatke in pojasnila.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje koncesionar, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

-        ne prevzema redno živalskih stranskih proizvodov na prevzemnih mestih v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe;

-        ne prevzema živalskih stranskih proizvodov na posebnih prevzemnih mestih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe:

-        ne zagotavlja prevzema ali predelave živalskih stranskih proizvodov v skladu s pogoji, v obsegu in na način iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 8. člena te uredbe:

-        ne vodi evidenc v skladu s pogoji iz petega odstavka 8. člena te uredbe;

-        ne predloži finančnega jamstva v skladu s prvim odstavkom 16. člena te uredbe;

-        ne zagotavlja opravljanja storitve javne službe v skladu s pogoji iz 17. člena te uredbe;

-        ne zagotovi izvajanja storitev v času stavke v skladu z 18. členom te uredbe;

-        ne posreduje podatkov iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe;

-        krši pogoje prevzema živalskih stranskih proizvodov iz prvega ali petega odstavka 25. člena te uredbe;

-        obračunava storitve v nasprotju s ceno, ki jo določi Vlada v skladu s prvim odstavkom 27. člena in prvim odstavkom 28. člena te uredbe.

(2)Z globo od 1.800 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba koncesionarja – pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik storitev javne službe, ki je pravna oseba, če:

-        v nasprotju z izjemami iz 24. člena te uredbe, ne uporablja storitev obvezne storitve javne službe (prvi odstavek 23. člena);

-        ne sklene pogodbe s koncesionarjem v skladu z drugim odstavkom 25. člena te uredbe.

(2)Z globo od 2.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 1.800 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(4)Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnosti.

(5)Z globo od 500 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 134/06, 1/10 in 22/16), uporablja pa se do 30. junija 2022.

Ta uredba začne veljati v delu, ki se nanaša na IV. poglavje, petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v preostalem delu pa s 1. julijem 2022. Št. 00704-118/2022 Ljubljana, dne 24. marca 2022 EVA 2021-2550-0087 Vlada Republike Slovenije Zdravko Počivalšek podpredsednik