Pravilnik o Diplomatski akademiji ter diplomatskem, višjem diplomatskem in konzularnem izpitu

Ta pravilnik:

-        ureja sestavo, naloge in pristojnosti Diplomatske akademije;

-        določa postopek in program opravljanja diplomatskega, višjega diplomatskega in konzularnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit);

-        ureja druge oblike in organizacijo diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v pristojnosti Diplomatske akademije na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov ter poslovanja Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

-        diplomatsko izobraževanje je izobraževanje v okviru Diplomatske akademije, ki zaposlenim v Ministrstvu za zunanje zadeve in drugim uslužbencem, ki opravljajo delo v diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, omogoča pridobivanje znanja, razvijanje spretnosti in veščin ter pridobivanje navad in kompetenc za delovanje v diplomatskem delovnem okolju. Diplomatsko izobraževanje med drugim zajema tudi usposabljanje in izpopolnjevanje;

-        usposabljanje je oblika praktičnega izobraževanja s poudarkom na pridobivanju praktičnih znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, potrebnih za opravljanje konkretnih nalog na delovnem mestu;

-        izpopolnjevanje je kratkotrajno usposabljanje z določenim ciljem in je namenjeno dopolnjevanju, izboljšanju ali posodabljanju že pridobljenih znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.

(1)Diplomatska akademija (v nadaljnjem besedilu: akademija) je organizirana kot notranja organizacijska enota v ministrstvu.

(2)Programi akademije so zasnovani na podlagi pedagoško-andragoškega pristopa s poudarkom na aplikativni znanosti, praktični uporabnosti in interaktivnosti.

(3)Delovanje akademije je utemeljeno na načelu strokovne samostojnosti izobraževalnih programov.

(1)Akademija zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih v ministrstvu in na predstavništvih Republike Slovenije v tujini ter funkcionarjem ministrstva. Akademija razvija in izvaja programe diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za delo v ministrstvu oziroma na področju zunanjih zadev. V okviru usposabljanja akademija izvaja strokovne izpite za zaposlene v ministrstvu.

(2)Akademija razvija in izvaja zlasti naslednje oblike dejavnosti iz prejšnjega odstavka:

1.predavanja, strokovne seminarje, delavnice, okrogle mize s področij zunanje politike in mednarodnih odnosov,

2.usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev veščin,

3.usposabljanja in izpopolnjevanja s področij poslovanja ministrstva,

4.usposabljanja in izpopolnjevanja za položajna delovna mesta,

5.pisni del preizkusnega testa za diplomatsko službo,

6.diplomatski in višji diplomatski izpit,

7.konzularni izpit.

(3)Naloge akademije so:

1.priprava letnega programa dejavnosti,

2.razvoj in izvedba programov diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja,

3.izvedba izpitov,

4.urejanje sodelovanja z zunanjimi izvajalci in izobraževalci,

5.vodenje evidenc o opravljenih programih diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter izpitih,

6.priprava letnega poročila o izvedenih aktivnostih,

7.povezovanje s sorodnimi institucijami,

8.druge naloge iz tega pravilnika.

(4)Akademija lahko omogoča ali zagotavlja oblike diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena tudi:

-        uslužbencem in funkcionarjem drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih agencij oziroma drugih oseb javnega prava,

-        družinskim članom uslužbencev, napotenih na delo v predstavništva Republike Slovenije v tujini,

-        drugim osebam.

(5)Enoletni program dejavnosti akademije se začne 1. septembra. Akademija objavlja program in koledar dejavnosti ter pozive k prijavam. Akademija lahko posamezne programe diplomatskega izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, izpite ali njihov del izvaja prek spletne učilnice ali z drugimi sredstvi komunikacijsko-informacijske tehnologije, če lahko tako zagotovi smiselno uporabo določb tega pravilnika.

(6)Dejavnosti akademije so tudi izdajanje publikacij, priprava podkasta ter avdio in video vsebin za potrebe diplomatskega izobraževanja.

(7)Pri svojem delovanju akademija sodeluje z Diplomatsko knjižnico ministrstva.

(1)Sredstva za delovanje akademije se zagotavljajo v okviru proračuna ministrstva.

(2)Če akademija za usposabljanje uslužbencev in funkcionarjev drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih agencij oziroma drugih oseb javnega prava ter njihovih družinskih članov nima zagotovljenih sredstev, stroške usposabljanja teh oseb krijejo njihovi delodajalci oziroma organi, pristojni za njihovo imenovanje.

(1)Vodja akademije skrbi za delovanje akademije, razvoj, organizacijo in izvedbo ustreznih programov in izpitov iz 4. člena tega pravilnika, predstavlja akademijo v odnosih z drugimi sorodnimi institucijami doma in v tujini, sklicuje seje svetovalnega odbora in programskega sveta, razporeja porabo razpoložljivih sredstev ter pripravlja letni program dejavnosti in letno poročilo o delu akademije. Poleg vodje opravljajo po njegovih navodilih organizacijsko-tehnične in ustrezne vsebinske dejavnosti iz programa akademije tudi drugi uslužbenci akademije.

(2)Za vodjo akademije je lahko imenovan kandidat, ki:

-        je diplomat v nazivu prvega kariernega razreda, praviloma v nazivu veleposlanik,

-        ima najmanj deset let službene dobe v ministrstvu in

-        ima praviloma vsaj štiri leta diplomatskih izkušenj v zunanji službi.

(3)Prijave kandidatov za vodjo akademije obravnava kadrovska komisija ministrstva v skladu z navodilom, ki ureja delo komisije.

(1)V skladu z usmeritvami za kratkoročni in dolgoročni razvoj kadrov, ki jih prejme od kadrovske službe ministrstva, in v okviru razpoložljivih sredstev pripravi akademija enoletni program dejavnosti.

(2)Akademija po zaključku programa najpozneje do konca januarja naslednjega koledarskega leta pripravi letno poročilo o svojem delu.

(1)Svetovalni odbor akademije poleg vodje akademije sestavljajo generalni sekretar, glavni diplomatski nadzornik, vodja kabineta ministra, pristojnega za zunanje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), vodja kadrovske službe ministrstva ter predstavnik reprezentativnega sindikata. Sejo svetovalnega odbora skliče in vodi vodja akademije, ki določi tudi dnevni red in pripravi gradivo.

(2)Svetovalni odbor predlaga ministru člane in nadomestne člane programskega sveta.

(3)Svetovalni odbor obravnava letni program dejavnosti akademije in letno poročilo o delu akademije. Z obema dokumentoma in morebitnimi pripombami drugih članov svetovalnega odbora vodja akademije seznani ministra.

(1)Programski svet je strokovno posvetovalno telo, ki ga poleg vodje akademije sestavlja še šest drugih članov. Vodja akademije sklicuje in vodi seje programskega sveta, določa dnevni red seje in pripravlja gradiva.

(2)Najmanj trije člani programskega sveta so diplomati v nazivu prvega kariernega razreda, od katerih je vsaj en imenovan v naziv veleposlanik, in imajo najmanj deset let službene dobe v ministrstvu. Drugi člani so priznani zunanji strokovnjaki iz visokošolskih in raziskovalnih zavodov ter drugih institucij, ki delujejo na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.

(3)Člane programskega sveta imenuje minister na predlog svetovalnega odbora. Mandat člana programskega sveta traja štiri leta, z možnostjo podaljšanja. Mandat članom programskega sveta preneha s potekom z odstopom ali razrešitvijo. Član programskega sveta je razrešen:

-        ko se upokoji ali

-        na predlog svetovalnega odbora, če ta oceni, da član programskega sveta svojih nalog ne opravlja strokovno ali pravočasno.

(4)Minister na način iz prejšnjega odstavka imenuje tudi dva nadomestna člana programskega sveta, od tega enega med diplomati in enega med zunanjimi strokovnjaki. Zanju veljajo določbe drugega in tretjega odstavka tega člena glede pogojev za imenovanje in glede mandata. Član programskega sveta, ki se seje ne more udeležiti, lahko predlaga, da ga zastopa nadomestni član.

(5)Programski svet:

1.pripravi program in učni načrt za diplomatski izpit in višji diplomatski izpit;

2.potrdi program in učni načrt za konzularni izpit;

3.pripravi pisni del preizkusnega testa za diplomatsko službo;

4.določi izpitno komisijo za ustni del preizkusnega testa za diplomatsko službo;

5.pripravi program za druge oblike diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter

6.obravnava druga strokovna vprašanja.

(6)Člani programskega sveta imajo pravico do plačila sejnine in povračila potnih stroškov. Osnova za plačilo je predpisana dnevnica za službeno potovanje javnih uslužbencev v državi. Sejnina je enaka znesku dnevnice za službeno potovanje v državi, ki traja nad 12 ur, za vsake začete pol ure seje. Povračilo potnih stroškov se prizna v obliki kilometrine v višini, kot velja za javne uslužbence. Člani programskega sveta se lahko odpovedo pravici do sejnine.

(1)Svetovalni odbor in programski svet odločata, če je na seji navzoča večina vseh članov.

(2)Šteje se, da je posamezen predlog sprejet, če mu ne nasprotuje nihče od navzočih članov.

(3)Vsak član lahko zahteva glasovanje o posameznem predlogu. V tem primeru je predlog sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Če je število glasov izenačeno, šteje glas vodje akademije dvojno.

(1)Kandidat vloži prijavo pri akademiji v roku, določenem v objavi. Poleg kandidatov iz prvega odstavka 23., 26. in 28. člena tega pravilnika, lahko prijavo vložijo tudi drugi uslužbenci ministrstva. Ti kandidati lahko pristopijo k usposabljanju in opravljanju izpita samo na podlagi pisne odobritve vodje akademije in po pridobitvi predhodnega mnenja vodje organizacijske enote, ki je v ministrstvu pristojna za organizacijsko področje, kadar se obravnava prijava za opravljanje konzularnega izpita.

(2)K izpitu lahko pristopi le kandidat, ki se je udeležil najmanj 80 % predavanj za posamezen izpit, kar lahko vključuje ustrezne oblike izobraževanja v spletni učilnici ali s pomočjo drugih sredstev, vključno s komunikacijsko-informacijsko tehnologijo.

(3)Seznam prijavljenih kandidatov potrdi kadrovska služba ministrstva.

(4)Kandidat, ki je že opravil konzularni izpit, lahko zahteva priznanje poznavanja področja konzularnih zadev v okviru diplomatskega oziroma višjega diplomatskega izpita, pri čemer ostaja udeležba na predavanjih obvezna, kot je določeno v drugem odstavku tega člena. Delna ocena s tega področja je ocena, ki jo je kandidat dosegel na konzularnem izpitu.

(1)Nosilce za posamezna področja diplomatskega, višjega diplomatskega in konzularnega izpita ter nadomestne nosilce imenuje minister na predlog programskega sveta za obdobje do štirih let, in sicer med diplomati in uslužbenci ministrstva z ustreznimi izkušnjami s področja zunanjih zadev ali zunanjimi strokovnjaki, ki delujejo na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, pri čemer mora biti vsaj eden od nosilcev za področje diplomatskega izpita in za področje višjega diplomatskega izpita zunanji strokovnjak.

(2)Nosilci morajo pripraviti predavanja in študijsko gradivo ter izvesti usposabljanja kakovostno in v skladu s programom in učnim načrtom, ki ga je pripravil oziroma odobril programski svet. Če se ugotovi, da nosilci ne delujejo v skladu s programom ali učnim načrtom, lahko programski svet ministru predlaga njihovo predčasno razrešitev.

(3)Nosilec lahko vodji akademije predlaga izvedbo dela usposabljanja tudi z drugim izobraževalcem.

(1)Nosilci na posameznem področju diplomatskega, višjega diplomatskega in konzularnega izpita so hkrati tudi člani izpitne komisije na tem področju.

(2)Ob odsotnosti nosilca posameznega področja ali pri opravljanju izpita na podlagi upravičenega ugovora, je član izpitne komisije nadomestni nosilec na posameznem področju diplomatskega, višjega diplomatskega in konzularnega izpita.

(3)Predsednika komisije določi vodja akademije med člani izpitne komisije, ki so diplomati ali uslužbenci ministrstva. Predsednik izpitne komisije za višji diplomatski izpit mora imeti praviloma osem let, nikakor pa ne manj kot štiri leta, diplomatskih izkušenj v zunanji službi.

(4)Izpitna komisija sprejema odločitve z večino. Če je število glasov izenačeno, šteje glas predsednika komisije dvojno.

(1)Datum opravljanja izpita je praviloma 21 dni po zaključku usposabljanja za izpit, razen če ni drugače določeno s tem pravilnikom.

(2)Akademija obvesti kandidate o sestavi izpitne komisije ter o času in kraju opravljanja izpita.

(3)Diplomatski in višji diplomatski izpit se izvedeta praviloma enkrat letno, konzularni izpit pa dvakrat letno.

(4)Kadar je za potrebe nemotenega delovnega procesa nujno, da kandidat opravi izpit na posebnem roku, je izpit mogoče opravljati tudi tako, da kandidat opravi spletno usposabljanje za opravljanje izpita.

(1)Kandidat lahko najpozneje pet dni pred datumom opravljanja izpita odstopi od opravljanja izpita. V tem primeru se šteje, da kandidat ni bil prijavljen k izpitu.

(2)Kadar kandidat ne pristopi k opravljanju izpita ali odstopi, ko je že začel opravljati izpit ali manj kot pet dni pred izpitom, odloči o upravičenosti razlogov vodja akademije na podlagi pisne obrazložitve kandidata, dokazil ali drugih merodajnih dejstev. Če so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k opravljanju izpita. Če razlogi niso upravičeni, se šteje, da kandidat izpita ni opravil.

(3)Rok za opravljanje izpita lahko predstojnik ali od njega pooblaščena oseba na pisni predlog kandidata izjemoma podaljša, če so podani upravičeni razlogi, kot so odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe, odsotnost zaradi starševstva ali smrti ožjega družinskega člana, razlogov na strani akademije ali neodložljivih službenih obveznosti.

(1)Minister na predlog svetovalnega odbora določi višino plačila za izvedbo predavanj in izpitov ter pripravo in aktualizacijo študijskega gradiva.

(2)Kadar izvajajo predavanja poleg nosilca tudi drugi izobraževalci, ki jih je predhodno potrdil programski svet, se plačilo izvede glede na sorazmeren prispevek na podlagi dogovora nosilca z izobraževalci, ki ga mora nosilec predložiti vodji akademije v potrditev.

Kandidati za diplomatski in višji diplomatski izpit so upravičeni do 15 delovnih dni, kandidati za konzularni izpit pa do desetih delovnih dni za pripravo na prvo opravljanje izpita. Ob morebitnem ponovnem opravljanju izpita lahko kandidati uveljavijo dotlej neizkoriščeni del časa, ki jim pripada za pripravo za opravljanje izpita.

Na izpitih, ki potekajo v ustni obliki, so lahko prisotni uslužbenci ministrstva, predstavnik reprezentativnega sindikata in osebe, ki jih povabi kandidat ali član izpitne komisije.

(1)Pred začetkom opravljanja izpita se ugotovi istovetnost kandidata in pri ustnem opravljanju izpita ali njegovega posameznega področja prisotnost članov komisije. Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen in nemoten potek izpita.

(2)O poteku izpita se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije.

(3)Kandidat opravlja izpit samostojno, sicer se ga na to opozori. Če kandidat tudi po opozorilu krši navodila, se kršitev zapiše v zapisnik. Izpitna komisija glede na težo kršitve odloči, ali kandidatu dovoli nadaljevanje opravljanja izpita ali ne. Če se kandidatu ne dovoli nadaljnje opravljanje izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

(1)Izpite iz posameznih področij ocenijo člani komisije s posameznega področja.

(2)Ocenjuje se z ocenami od pet

(5)do deset (10).

(3)Za skupno uspešno oceno izpita mora kandidat pri vsakem področju izpita doseči pozitivno oceno, tj. šest (6).

(4)Če je kandidat neuspešen pri opravljanju enega področja izpita, lahko ponovno opravlja izpit s tega področja. Datum ponovnega opravljanja izpita določi vodja akademije praviloma ne prej kot deset in ne pozneje kot 30 dni od dneva neuspešnega opravljanja izpita oziroma sprejetja odločitve o upravičenem ugovoru. Ponovitev enega področja izpita se ne šteje kot ponovno opravljanje izpita.

(5)Če kandidat ne pristopi k ponovnemu opravljanju izpita iz prejšnjega odstavka ali če izpita pri ponovnem opravljanju ne opravi ter če je kandidat neuspešen pri opravljanju izpita na dveh ali več področjih, se šteje, da izpita ni opravil.

(1)Na podlagi ocene posameznih področij izpita izpitna komisija določi končno oceno izpita. Izid izpita se oceni z ocenami »neuspešno«, »uspešno« ali »zelo uspešno«. Z oceno »zelo uspešno« se ocenijo kandidati, pri katerih povprečje ocen posameznih področij izpita znaša devet

(9)ali več. Drugi kandidati, ki opravijo izpit, se ocenijo z oceno »uspešno«.

(2)Akademija v desetih delovnih dneh od dneva opravljanja izpita kandidatu izda potrdilo o opravljanju izpita z ocenami posameznih delov in končno oceno izpita ter seznam oseb s končnimi ocenami pošlje kadrovski službi.

(1)Kandidat, ki se ne strinja z oceno izpita ali njegovega posameznega področja, lahko najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu potrdila iz prejšnjega člena vloži ugovor pri akademiji. Ugovor mora biti obrazložen tako, da vsebuje natančne navedbe o zatrjevanih kršitvah.

(2)Pri ugovoru lahko po pooblastilu kandidata sodeluje predstavnik reprezentativnega sindikata.

(3)O upravičenosti ugovora pisno odloči vodja akademije, in sicer najpozneje v osmih delovnih dneh po njegovem prejetju. Pri odločanju upošteva razpoložljivo dokumentacijo in po potrebi zaprosi posamezne člane izpitne komisije za pisna pojasnila. Če je ugovor utemeljen, se kandidatu dovoli, da ponovno opravlja izpit ali njegov del.

(4)Rok, v katerem kandidat ponovno opravlja izpit ali njegov posamezni del, določi vodja akademije, pri čemer je ta najmanj 14 in največ 30 dni po seznanitvi kandidata z odločitvijo o ponovnem opravljanju. Izpit pripravi in oceni nadomestni nosilec za posamezno področje. Ugovor zoper to oceno ni dovoljen.

(1)Diplomatski izpit opravljajo uslužbenci ministrstva, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera akt o sistemizaciji kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določa opravljen diplomatski izpit.

(2)Osebe, ki opravljajo delo v predstavništvih Republike Slovenije v tujini na podlagi 15. člena ali drugega odstavka 27. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 50/10 – ZUTD, 31/15 in 30/18 – ZKZaš; v nadaljnjem besedilu: zakon) in niso imenovane v diplomatski naziv, se morajo pred prvo napotitvijo udeležiti usposabljanj s področij iz 24. člena tega pravilnika in pridobiti potrdilo o udeležbi na predavanjih, ki ga izda vodja akademije. To potrdilo ne velja kot potrdilo o opravljenem diplomatskem izpitu.

(1)Pri izpitu se preverjajo temeljna znanja z naslednjih področij:

1.mednarodni odnosi, mednarodna varnost in diplomacija,

2.Slovenija in svetovno gospodarstvo,

3.mednarodno pravo in pravo Evropske unije,

4.slovenska ter svetovna zgodovina in kultura,

5.diplomatske veščine,

6.konzularne zadeve.

(2)Izpit se opravlja pisno. Področje poznavanja diplomatskih veščin se pri kandidatih preverja tudi z izdelavo naloge v angleškem jeziku.

(3)Kot posebno področje izpita se šteje izdelava eseja v angleškem jeziku, kjer kandidat za pripravo besedila izbere aktualno temo, ki povezuje dve vsebinski področji iz prvega odstavka tega člena. Oceno eseja soglasno določita člana komisije s teh dveh vsebinskih področij.

(1)Javni uslužbenec, ki je uspešno zaključil akademijo s primerljivo vsebino in zahtevnostjo programa, izpolnjuje pogoj opravljenega diplomatskega izpita.

(2)Primerljivost vsebine in zahtevnosti programa akademije z diplomatskim izpitom preveri programski svet.

(3)Izpolnjevanje pogoja opravljenega diplomatskega izpita ugotovi predstojnik s sklepom.

(1)Višji diplomatski izpit opravljajo uslužbenci ministrstva, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera akt o sistemizaciji kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določa opravljen višji diplomatski izpit.

(2)Osebe, ki opravljajo delo v predstavništvih Republike Slovenije v tujini na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona in niso imenovane v diplomatski naziv, se morajo pred prvo napotitvijo udeležiti usposabljanj s področij iz 27. člena tega pravilnika in razgovora s komisijo.

(1)Pri izpitu se pri kandidatih preverja sposobnost praktične uporabe znanja, veščin in izkušenj na naslednjih področjih:

-        mednarodni odnosi, mednarodna varnost in diplomacija,

-        Slovenija in svetovno gospodarstvo,

-        mednarodno pravo in pravo Evropske unije,

-        vodenje organizacijskih enot ministrstva in menedžerska znanja v diplomaciji,

-        konzularne zadeve.

(2)Kot posebno dodatno področje izpita se šteje izdelava problemskega eseja in njegova predstavitev v razgovoru s komisijo v angleškem jeziku. Za pripravo besedila kandidat izbere aktualno temo, ki povezuje dve vsebinski področji iz prejšnjega odstavka. Oceno eseja soglasno določita člana komisije s teh dveh vsebinskih področij.

(3)Izpit se opravlja ustno, razen priprave pisnega eseja v angleščini.

Konzularni izpit morajo opraviti tisti uslužbenci, ki so razporejeni na delovna mesta v tujini, za katera akt o sistemizaciji določa opravljanje konzularnih nalog ali opravljanje konzularnih nalog v času nadomeščanja drugih uslužbencev.

(1)Pri izpitu se preverjajo znanja z naslednjih področij, vključno s praktičnim poznavanjem konzularnega dela:

1.zaščita interesov slovenskih državljanov,

2.urejanje osebnih stanj,

3.vizumsko poslovanje,

4.zakonite in nezakonite migracije, trgovanje z ljudmi,

5.odkrivanje ponarejene dokumentacije,

6.konzularno krizno odzivanje in upravljanje.

(2)Izpitno komisijo sestavljajo štirje člani, in sicer za širša področja vizumov in migracij, zaščite interesov slovenskih državljanov, urejanja osebnih stanj in konzularnega kriznega odzivanja in upravljanja.

(3)Vsakemu sklopu konzularnih predavanj sledita dva izpitna roka. Prvi rok se lahko razpiše ne prej kot 14 dni po zaključku predavanj, drugi rok pa ne prej kot 21 dni po zaključku predavanj. Na drugi rok se lahko prijavijo samo tisti kandidati, ki niso opravili konzularnega izpita v prvem roku.

(4)Konzularni izpit je sestavljen iz pisnega, ustnega in praktičnega dela. K ustnemu delu izpita lahko pristopi kandidat, ki je uspešno opravil pisni in praktični del izpita. Za skupno uspešno oceno pisnega dela konzularnega izpita mora kandidat doseči pozitivno oceno vsaj 60 %.

Veljavnost opravljenega konzularnega izpita je trajna, pri čemer mora uslužbenec po štirih letih od dneva uspešno opravljenega konzularnega izpita in pred novo napotitvijo na delovno mesto v tujino, kjer bo opravljal konzularne naloge, opraviti priprave s področij, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena, glede na lokacijo napotitve.

Program in učni načrt za področje konzularnega izpita potrdi programski svet na predlog notranje organizacijske enote, ki je v ministrstvu pristojna za konzularno področje.

V sodelovanju z akademijo notranja organizacijska enota ministrstva, pristojna za konzularne zadeve, organizira redna usposabljanja s področja konzularnih zadev.

(1)Druge oblike diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih razvija in organizira akademija, so zlasti:

-        predavanja, strokovni seminarji, tečaji, konference, delavnice, okrogle mize in podobno s področij diplomacije, mednarodnih odnosov, zunanje politike, svetovnega gospodarstva, mednarodne vladavine prava, Evropske unije, slovenske ter svetovne zgodovine in kulture ter mednarodnih izzivov sodobnega časa in družbe,

-        usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev veščin in znanj za delo v diplomatskem delovnem okolju (na primer vodenje, pogajanja, diplomatski protokol, krizno upravljanje),

-        usposabljanja in izpopolnjevanja s področij delovanja in poslovanja ministrstva.

(2)Navedene oblike diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja akademija razvija z uslužbenci ali zunanjimi izobraževalci, ki so strokovnjaki na posameznem področju. Za plačilo priprave oziroma izvedbe usposabljanja se smiselno uporabljajo določbe 16. člena tega pravilnika.

(3)Akademija še posebej spodbuja vodje drugih notranjih organizacijskih enot ministrstva k izmenjavi znanj in izkušenj med uslužbenci.

(1)Akademija vodi evidenco programov diplomatskega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za uslužbence ministrstva in drugih udeležencev.

(2)Evidenca vsebuje naslednje podatke o udeležencu: ime in priimek, elektronski naslov, rojstni datum in naziv ter podatke o obliki, vsebini in datumu diplomatskega izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja. Evidenca se za uslužbence ministrstva hrani trajno, za druge udeležence pa deset let po opravljenem programu.

(3)Evidenca uslužbenca ministrstva iz prvega odstavka tega člena se povezuje z osebno mapo uslužbenca v službi za kadrovske zadeve.

(1)Akademija za vsakega kandidata, ki opravlja izpit, vodi evidenco, ki vsebuje:

-        zaporedno številko opravljanja izpita,

-        osebno ime in rojstni datum kandidata,

-        datum opravljanja izpita,

-        osebna imena predsednika in članov izpitne komisije,

-        delne ocene in končno oceno izpita.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.

(3)Evidenca izpitov za uslužbence se povezuje z osebno mapo uslužbenca v službi za kadrovske zadeve.

(1)Javni uslužbenci, ki so se pred uveljavitvijo tega pravilnika prijavili k opravljanju diplomatskega ali višjega diplomatskega izpita in nato pristopijo k opravljanju izpita na prvem izpitnem roku po prijavi, opravljajo diplomatski ali višji diplomatski izpit v skladu z določbami Pravilnika o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 1/11 in 34/13).

(2)Diplomatski izpit se prizna javnim uslužbencem, ki so diplomatski izpit opravili v skladu s Pravilnikom o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04 in 75/05), Pravilnikom o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 1/11 in 34/13) ali jim je bil priznan na podlagi Pravilnika o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04 in 75/05).

(3)Višji diplomatski izpit se prizna javnim uslužbencem, ki so višji diplomatski izpit opravili v skladu s Pravilnikom o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 1/11 in 34/13) ali jim je priznan na podlagi zakona.

(4)Konzularni izpit se prizna javnim uslužbencem, ki so konzularni izpit opravili pred začetkom veljavnosti tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha delovati Strokovno-izobraževalni svet ministrstva.

V Pravilniku o preizkusnem testu in dodatnem usposabljanju (Uradni list RS, št. 22/11) se:

-        v 6. členu v tretjem odstavku besedilo »Strokovno-izobraževalni« nadomesti z besedo »programski«;

-        v 7. členu v tretjem odstavku v tretjem stavku besedilo »Strokovno-izobraževalni« nadomesti z besedo »programski«.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 1/11 in 34/13).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.