3. člen

(1)Potni stroški se izplačajo v neto znesku in obsegajo stroške prihoda z delovnega mesta ali od kraja stalnega ali začasnega prebivališča sodnika porotnika (v nadaljnjem besedilu: prebivališče) do sedeža sodišča ali zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika, in njegove vrnitve od tega sedeža ali kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika, do delovnega mesta ali prebivališča. Povračilo potnih stroškov pripada sodniku porotniku po najkrajši varni poti, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.

(2)Potni stroški iz prejšnjega odstavka se sodniku porotniku priznajo kot kilometrina v višini 10 odstotkov najvišje poročane maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov, ki jo ministrstvo, pristojno za javno upravo, objavi na svoji spletni strani, in se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani tega ministrstva, za vsak polni kilometer razdalje. Poleg kilometrine se sodniku porotniku zaradi sodelovanja pri sojenju povrnejo tudi drugi stroški, ki so mu nastali zaradi uporabe lastnega prevoznega sredstva (npr. parkirnina).

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se sodniku porotniku, ki uporabi javni prevoz, povrnejo dejanski stroški povratne vozovnice za potovanje po najkrajši varni poti iz prvega odstavka tega člena. Če sodnik porotnik uporabi obdobno vozovnico ali brezplačni javni prevoz, ni upravičen do povračila potnih stroškov.

(4)Razdalje iz tega člena se ugotovijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.