Koncesijki Akt o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva na objektih Prometne šole Maribor

(1)Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih Prometne šole Maribor, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

(2)Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnih in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih Prometne šole Maribor.

(3)Ta akt ima ne glede na poimenovanje naravo odloka sveta zavoda.

(1)Izrazi, opredeljeni v tej aktu, pomenijo: a)     »(drug) javni partner« oziroma »koncedent« je Prometna šola Maribor, Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor; b)     »uporabniki objektov« so osebe, ki uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 6. členu tega akta; c)     »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; d)     »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu tega akta, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar; e)     »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

(2)Izrazi, uporabljeni v tej aktu, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE in 121/21 – ZSROVE) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

Na podlagi Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa »Energetska sanacija stavbe Prometne šole Maribor« (DRI upravljanje investicij, d.o.o., april 2021), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Ocena upravičenosti javno zasebnega partnerstva 1. faza Energetska sanacija stavbe Prometne šole Maribor« (DRI upravljanje investicij, d.o.o., april 2021) se ugotavlja, da obstaja javni interes za energetsko prenovo stavb Prometne šole Maribor, v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena tega akta.

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(1)Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena tega akta.

(2)Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena tega akta.

(3)Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

(4)Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionirana dejavnost se izvaja v sledečih objektih: OBJEKT NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI UPORABNIKI OBJEKTOV Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33  2000 Maribor ID stavbe [šifra KO – številka stavbe]: 660-1  Parcelna številka: 1414/6, k.o. 660 Studenci Prometna šola Maribor, Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor ID stavbe [šifra KO – številka stavbe]: 660-5  Parcelne številke: 1414/3, 1414/2, 1414/1, 1415, vse k.o. 660 Studenci OBJEKT NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI UPORABNIKI OBJEKTOV Prometna šola Maribor Preradovičeva ulica 33 2000 Maribor ID stavbe [šifra KO – številka stavbe]: 660-1 Parcelna številka: 1414/6, k.o. 660 Studenci Prometna šola Maribor, Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor ID stavbe [šifra KO – številka stavbe]: 660-5 Parcelne številke: 1414/3, 1414/2, 1414/1, 1415, vse k.o. 660 Studenci

(2)Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(1)Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(3)Koncesijsko razmerje se v primeru, da: a)     koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati, b)     je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(1)Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz: a)     sredstev koncesionarja, b)     sredstev koncedenta in c)     sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

(2)Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.

(1)Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

(2)Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(3)Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(4)Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti: a)     izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu tega akta; b)     pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi; c)     izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz prve točke (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba; d)     izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3)Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), ta akt, koncesijska pogodba ali drug predpis.

Obveznosti koncedenta so zlasti: a)     zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi; b)     koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta; c)     v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedenta, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti, d)     v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

Uporabniki objektov imajo zlasti dolžnost: a)     upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta in jima omogočiti opravljanje nalog iz tega akta in koncesijske pogodbe; b)     v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe; c)     prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; d)     obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.

(1)Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

(2)Objava javnega razpisa mora vsebovati: a)     navedbo pravne podlage, vključno s to uredbo; b)     predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; c)     ime in sedež koncedenta; d)     predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije; e)     začetek in predvideni čas trajanja koncesije; f)      postopek izbire koncesionarja; g)     pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; h)     kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; i)       zahteve glede vsebine vlog; j)       pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; k)     pogoje za predložitev skupne vloge; l)       merila za izbiro najugodnejšega kandidata; m)    naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; n)     rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; o)     druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3)V postopku izbire se mora preveriti najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen morajo biti v javni razpis vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da: a)     je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, b)     ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije, c)     ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4)Pri izbiri koncesionarja se morajo upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a)     višina prihrankov, b)     obseg ponujenih ukrepov, c)     trajanje koncesijskega razmerja in d)     višina investicije.

(5)Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

(1)Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje direktor Prometne šole Maribor.

(2)Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane.

(3)Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa.

(1)Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:

a.      faza preverjanja usposobljenosti,

b.      faza dialoga,

c.      ponudbena faza.

(2)V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali izpolnjujejo pogoje določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komija sestavi poročilo v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka direktor Prometne šole Maribor izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.

(4)Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitve (rešitev), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta.

(5)Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in ostalih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(6)Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(7)Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme direktor Prometne šole Maribor.

(8)Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje svetu zavoda.

(1)Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent, pri čemer je za podpis pooblaščen direktor Prometne šole Maribor.

(2)Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(3)V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tem aktu. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(1)Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

(2)Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.

(2)Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravlja koncedent v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in koncesijsko pogodbo.

(2)Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha: a)     s prenehanjem koncesijske pogodbe, b)     odkupom koncesije, c)     z odvzemom koncesije ali d)     s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-1/2021/11 Maribor, dne 29. novembra 2021 Ravnatelj OE/direktor mag. Gregor Rak