2. člen

(1)Zakoniti zastopnik zastopa mladoletnika tako in v tolikšnem obsegu, kot je določeno v Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2)Zakoniti zastopnik se pri vsakem pomembnejšem opravilu in odločitvah, ki zadevajo mladoletnika, posvetuje z njim, pri čemer upošteva njegovo mnenje v skladu z njegovo starostjo, zrelostjo in razvojnimi zmogljivostmi.

(3)Zakoniti zastopnik mladoletnika primerno in redno obvešča o izvedenih dejavnostih.

(4)Če mladoletnik zakonito zastopanje potrebuje tudi na področju, ki ga pooblastilo iz tretjega odstavka 16. člena zakona ne zajema, se mu za to imenuje skrbnik v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. V takih primerih organ, ki vodi postopek v primeru iz prejšnjega stavka, nemudoma obvesti center.

(5)Zakoniti zastopnik lahko hkrati zastopa največ tri mladoletnike. Kadar ni mogoče zagotoviti zakonitega zastopanja za vsakega mladoletnika, ki to potrebuje, lahko zakoniti zastopnik izjemoma hkrati zastopa največ pet mladoletnikov.