Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E)

V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg in 92/20) se v 5. členu črta 9. točka. V dosedanji 10. točki, ki postane 9. točka, se za besedo »neobvladljivosti« doda vejica in besedilo »izločajo človeku nevarne strupe«. Dosedanja 11. točka postane 10. točka. Za dosedanjo 12. točko, ki postane 11. točka, se doda nova 12. točka, ki se glasi: »12. pastirski pes je pes, ki je vzgojen za namen varovanja tropa ali črede pred zvermi, je prisoten v tropu ali čredi in je za izvajanje naloge varovanja tropa ali črede kot pastirski pes vpisan v centralni register hišnih živali;«. Za 18. točko se doda nova 19. točka, ki se glasi: »19. prostoživeče mačke so potomke domačih mačk, ki živijo v okolju neodvisno od človeka in se stiku s človekom izogibajo;«. Dosedanje 19. do 29. točka postanejo 20. do 30. točka. V dosedanji 30. točki, ki postane 31. točka, se za besedo »ljudi« pika nadomesti s podpičjem in se črta drugi stavek. V dosedanji 31. točki, ki postane 32. točka, se črta besedilo »razen prostoživečih živali«. Dosedanje 32. do 34. točka postanejo 33. do 35. točka.

Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi: Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi in vzdržuje centralni register hišnih živali za namen vodenja postopkov in odločanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščene osebe organov, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant dostopajo do centralnega registra hišnih živali v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog po tem zakonu in zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Centralni register hišnih živali ni javni register. Osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ter drugega odstavka 6.a člena tega zakona za vodenje in vzdrževanje centralnega registra hišnih živali ter za vodenje postopkov in odločanje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, obdelujejo pooblaščene osebe organov, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo navedene osebne podatke od lastnikov psov in lastnikov drugih hišnih živali ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva. Pristojne veterinarske organizacije lahko uporabljajo pridobljene osebne podatke za izvedbo postopkov, predpisanih s tem zakonom in z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Posameznik lahko uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in popravka lastnih osebnih podatkov pri katerikoli pristojni veterinarski organizaciji ali upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo. Pristojna veterinarska organizacija ob obisku lastniku ali skrbniku hišne živali na njegovo pisno zahtevo posreduje podatke iz tretjega in četrtega odstavka 6. člena ter drugega odstavka 6.a člena tega zakona ob predhodnem preverjanju identitete. Predlog zahteve je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ter drugega odstavka 6.a člena tega zakona iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom ali s povezavo med centralnim registrom prebivalstva in centralnim registrom hišnih živali ter jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše in nadalje obdeluje v postopkih v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: Lastnik psa zagotovi, da je pes do dopolnjenega osmega tedna starosti označen na predpisan način. Lastnik psa prijavi lastništvo psa v sedmih dneh od njegove pridobitve, lastnik psa mladiča iz lastne vzreje pa lastništvo prijavi pristojni veterinarski organizaciji najpozneje do dopolnjenega osmega tedna starosti mladiča. Lastnik psa ob prijavi iz prejšnjega odstavka sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa vnese v centralni register hišnih živali naslednje podatke: – o psu; – o izvoru psa; – da gre za pastirskega psa; – osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali matično številko pravne osebe ter telefonsko številko oziroma naslov elektronske pošte (v nadaljnjem besedilu: kontaktni podatki) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu; – osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi oziroma državnem organu določena kot skrbnik psa. Lastnik psa sporoči: – pristojni veterinarski organizaciji spremembo lastništva psa, pogin ali evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji; – pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev psa; – pristojni veterinarski organizaciji status pastirskega psa. Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali. Če je lastnik psa fizična oseba, se lahko v centralni register hišnih živali kot lastnik vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let, pri čemer se starost lastnika ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa oseba, mlajša od 18 let, se v centralni register hišnih živali do njene polnoletnosti vpiše njen zakoniti zastopnik, ki je v tem času nosilec vseh pravic in obveznosti iz tega zakona. Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki žival spremlja. Skrbnik, ki ne more predložiti podatka o izvoru psa, mora psa oddati v zavetišče, ki ga obravnava kot zapuščeno žival. Način označitve iz prvega odstavka tega člena in podrobnejše podatke o psu iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, ki se vodijo v centralnem registru hišnih živali, predpiše minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.

Za 6. členom se dodajo novi 6.a, 6.b, 6.c in 6.č člen, ki se glasijo: Lastništvo domače mačke se izkazuje z označitvijo mačke na predpisan način ter z vpisom mačke in lastnika v centralni register hišnih živali. Lastnik mačke ob prijavi sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa v centralni register hišnih živali vnese naslednje podatke: – o mački; – osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter kontaktne podatke lastnika mačke; – osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi določena kot skrbnik mačke. Lastnik mačke sporoči: – pristojni veterinarski organizaciji spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji; – pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev mačke. Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali. Način označitve iz prvega odstavka tega člena in podrobnejše podatke o mački iz prve alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v centralnem registru hišnih živali, predpiše minister.

Vrste prostoživečih živalskih vrst, ki so po svoji naravi nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo človeku nevarne strupe, in vrste živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno, se določijo na seznamu prepovedanih vrst živali. Take živali lahko poseduje le živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Če žival iz prejšnjega odstavka poseduje druga pravna ali fizična oseba ali se taka žival najde, inšpektor za ohranjanje narave tako žival odvzame in jo odda v živalski vrt iz prejšnjega odstavka ali zunaj Republike Slovenije, če to ni mogoče, pa odredi usmrtitev. Seznam prepovedanih vrst živali določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih.

Fizične in pravne osebe lahko posedujejo živali živalskih vrst, ki so udomačene ali po svoji naravi niso nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ne izločajo človeku nevarnih strupov in niso zahtevne za oskrbo ter so določene na seznamu dovoljenih vrst živali. Seznam dovoljenih vrst živali določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. Na seznam iz prejšnjega odstavka se lahko dodatno uvrsti živalska vrsta, ki ni uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali in za katero je mogoče dokazati: 1. da ta vrsta živali ne predstavlja posebne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi (zaradi agresivnosti, strupenosti, velikosti, neobvladljivosti ipd.); 2. da ta vrsta ne predstavlja tveganja za biodiverziteto in ohranitev okolja, ker ne obstajajo znaki, da bi se osebki, ki iz ujetništva pobegnejo v naravo, lahko prilagodili in predstavljali nevarnost za biodiverziteto oziroma nevarnost za ohranitev okolja; 3. da je mogoče za živali te vrste enostavno zagotavljati dobrobit v smislu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev ter oskrbe ob upoštevanju njihovih bistvenih fizioloških, etoloških in ekoloških potreb; 4. da je na voljo dovolj poljudnih podatkov (bibliografskih enot) o bivalnih pogojih in oskrbi osebkov te vrste v ujetništvu. Pobudo za spremembo seznama dovoljenih vrst živali lahko poda pravna ali fizična oseba, ki pisni predlog s strokovno utemeljitvijo vseh točk iz prejšnjega odstavka pošlje na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki prejeto pobudo pošlje v mnenje strokovnemu svetu za zaščito živali. Mnenje strokovnega sveta vsebuje oceno okoliščin iz vseh točk tretjega odstavka tega člena in mnenje o primernosti uvrstitve vrste na seznam dovoljenih vrst živali. O negativnem mnenju strokovnega sveta za zaščito živali ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, seznani pobudnika. Vsebina mnenja se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Živali, ki niso na seznamu iz tretjega odstavka 6.b člena tega zakona ali drugega odstavka prejšnjega člena, lahko poleg živalskega vrta iz prvega odstavka 6.b člena tega zakona poseduje tudi: – živalskemu vrtu podoben prostor, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave; – pravna ali fizična oseba, ki poseduje in uporablja te živali v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo. Če žival iz prejšnjega odstavka poseduje druga pravna ali fizična oseba ali je taka žival najdena, inšpektor, pristojen za ohranjanje narave, tako žival odvzame in jo odda fizični ali pravni osebi iz prejšnjega odstavka ali zunaj Republike Slovenije, če to ni mogoče, pa odredi usmrtitev. Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi: Skrbniki živali in osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, morajo imeti osnovno znanje o potrebah živali glede vode, hrane, primernega okolja, vrsti značilnega obnašanja ter o predpisih glede dobrobiti in zaščite živali (v nadaljnjem besedilu: osnovno znanje o živalih). Če skrbnik živali ustrezno skrbi za svojo žival oziroma ustrezno ravna z njo, se šteje, da ima ustrezno osnovno znanje o živali. Ne glede na prejšnji odstavek je za skrbnike rejnih živali za pridobitev osnovnega znanja o živalih obvezno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena, če tako določa predpis Skupnosti. Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, osnovno znanje o živalih pridobijo na usposabljanjih, za katera upravni organ, pristojen za veterinarstvo, potrdi program in izvajalca. Udeleženci po opravljenem usposabljanju opravijo izpit in pridobijo potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki velja deset let. Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se za osebe, ki so uspešno zaključile izobraževanje po učnih programih, v katere so bile vključene vsebine iz prvega odstavka tega člena na poklicnih, srednjih, visokošolskih strokovnih ali univerzitetnih programih izobraževanja, šteje, da imajo že pridobljeno osnovno znanje o živalih, če ni s predpisom iz tretjega odstavka tega člena določeno drugače. Skrbnik živali, ki mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena in mu je odvzeta ena ali več živali zaradi zaščite njihove dobrobiti, pa želi posedovati žival, mora pridobiti osnovno znanje o živalih na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena. Usposabljanja iz četrtega odstavka tega člena izvajajo pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za dejavnost izobraževanja in izpolnjujejo pogoje glede strokovne usposobljenosti predavateljev, glede prostorov in opreme ter predložijo program usposabljanja, ki ga odobri upravni organ, pristojen za veterinarstvo. O izvedenih usposabljanjih vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke o udeležencih usposabljanj: osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva, vrsto in vsebino usposabljanja ter datum usposabljanja in zaporedno številko potrdila o opravljenem usposabljanju. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje evidence o izvedenih usposabljanjih, usposobljenih osebah in za odločanje v skladu s tem zakonom ter se hranijo za obdobje veljavnosti potrdila o opravljenem usposabljanju. Podrobnejše vsebine programov usposabljanj, pogoje za predavatelje in podrobnejše vsebine glede evidenc o izvedenih usposabljanjih predpiše minister. Določbe tega člena se ne uporabljajo za osebe iz 20.b člena tega zakona ter za vodnike in konjenike oziroma skrbnike psov in konj državnih organov, ki osnovno znanje pridobijo v specialnih programih usposabljanja v državnih organih.«.

V 10. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri oglaševanju psov za namen prodaje ali drugačnega načina spremembe lastništva mora ponudnik oglasa navesti podatke o označitvi oglaševanega psa ali podatke o izvoru v skladu s sedmim odstavkom 6. člena tega zakona za mladiče, mlajše od osmih tednov. Ponudnik oglaševalskega prostora mora pri objavi oglasov preveriti, ali ponudnik oglasa navaja predpisane podatke.«.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi: Nevaren pes je pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival. Ne glede na prejšnji odstavek se za nevarne pse ne štejejo: – službeni psi državnih organov, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti; – pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem ograjenem pašniku; – pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim nadzorom pastirja; – pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času premeščanja črede ob prisotnosti pastirja; – psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom; – psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi; – psi, ki še niso dopolnili šest mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v centralni register hišnih živali že pred ugrizom. Uradni veterinar v primerih iz prvega odstavka tega člena v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.

V 15. členu se v prvem odstavku v deveti alineji za besedo »zdravju« doda vejica in besedilo »zlasti pa uporaba, prodaja in trženje naprav za daljinsko upravljanje ali avtomatskih naprav, ki se pritrdijo na žival in ob aktiviranju povzročijo električni šok«. Dvajseta alineja se spremeni tako, da se glasi: »– oddaja več kot enega psa letno, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo;«. V dvaindvajseti alineji se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova triindvajseta alineja, ki se glasi: »– privezovanje psov.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek so dovoljena naslednja ravnanja: a) odlov živali v skladu s predpisi, ki urejajo lovstvo in ribištvo; b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo; c) sokolarjenje v skladu s predpisi o lovstvu; č) začasno zadrževanje avtohtonih vrst prostoživečih živali v ujetništvu z namenom doselitve ali ponovne naselitve te vrste v naravno okolje; d) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali; e) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi oziroma živali; f) oddaja psa, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo, če gre za psa iz zavetišča ali za psa v lasti državnih organov; g) privezovanje psov zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih, zaradi oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti, v katerih je pes udeležen, za počitek ali prenočitev na potovanju ali pri bivanju na območjih, kjer je vstop psom prepovedan; h) privezovanje psov s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg ali z oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, s privezom, ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila.«.

V 26. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. iz veterinarske presoje izhaja, da je žival v agoniji, neozdravljivo bolna, ima poškodbo večje stopnje ali nepopravljivo motnjo v obnašanju, ki ji povzroča trpljenje;«. 12. točka se črta. Dosedanje 13. do 21. točka postanejo 12. do 20. točka. Dosedanja 22. točka, ki postane 21. točka, se spremeni tako, da se glasi: »21. gre za odvzete ali najdene živali iz 6.b in 6.č člena tega zakona, za katere ni mogoče zagotoviti bivanja in namestitve pod predpisanimi pogoji;« V drugem odstavku se za besedo »volne« črta vejica in besedilo »kože, krzna«.

V drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 26.a člena, tretjem odstavku 26.c člena in petem odstavku 28. člena se besedilo »centralni register psov« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »centralni register hišnih živali« v vseh sklonih.

V 29. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zavetišče po najdbi označene zapuščene živali preveri lastništvo v centralnem registru hišnih živali in v 24 urah obvesti lastnika najdene živali na kontaktne podatke, ki so navedeni v centralnem registru hišnih živali.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi: Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dotedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. Zapuščena žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, ki zanjo izvaja javno službo oskrbe zapuščenih živali. Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške imetnika zavetišča, ki živali ne more sprejeti. Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za oskrbo živali v skladu s cenikom zavetišča. Občina krije stroške: – odlova in prevoza živali; – veterinarskega pregleda živali ob namestitvi; – veterinarske oskrbe živali ob namestitvi, če je ta potrebna; – označitve, sterilizacije in kastracije živali in – stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, razen v primerih iz tretjega odstavka tega člena. Po 30. dnevu od namestitve krije nadaljnje stroške dnevne oskrbe živali imetnik zavetišča, v katerem je žival nameščena. V primerih iz tretjega odstavka tega člena: – krije stroške za prvih 30 dni občina, za katero izvaja javno službo oskrbe zapuščenih živali zavetišče, ki živali ne more sprejeti; – po 30. dnevu krije stroške imetnik zavetišča, ki živali ne more sprejeti. Če zapuščene živali ni mogoče oddati, po 120 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, stroške dnevne oskrbe živali krije Republika Slovenija. Stroški dnevne oskrbe živali obsegajo zagotavljanje potreb po hrani, vodi in ustrezno veterinarsko oskrbo. Podrobnejša merila za izračun stroškov iz petega in devetega odstavka tega člena predpiše minister. Stroški dnevne oskrbe živali ne smejo presegati dejanskih stroškov, ki izhajajo iz meril za oblikovanje stroškov. Cenik zavetišča potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi: Občina lahko zagotavlja sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij lastniških živali ter drugih ukrepov za zagotavljanje varnega okolja občanom v zvezi z zapuščenimi živalmi ter za spodbujanje odgovornega lastništva hišnih živali.«.

Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi: Zavetišče zdrave, sterilizirane ali kastrirane ter označene prostoživeče mačke vrne v okolje v 14 dneh po namestitvi v zavetišče, če jih ni mogoče oddati. Podrobnejše pogoje ravnanja s prostoživečimi mačkami v zavetišču določi minister.«.

V 38. členu se v drugem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– daje mnenja o primernosti uvrstitve vrste živali na seznam dovoljenih vrst živali v skladu s 6.c členom tega zakona na zahtevo pristojnega organa;«. Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Strokovni svet za zaščito živali lahko zaprosi za mnenje tudi druge strokovnjake.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 43. členu se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi: »– odrediti usposabljanje v skladu s šestim odstavkom 7.a člena tega zakona;«. Dosedanje peta do enajsta alineja postanejo šesta do dvanajsta alineja. Dosedanja dvanajsta alineja, ki postane trinajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– odrediti plačilo stroškov v zvezi z zapuščeno živaljo skrbniku ali zavetišču oziroma občini, če ni zagotovila zavetišča. Stroški oskrbe za zapuščeno žival, ki je bila odvzeta, se založijo iz proračuna Republike Slovenije do pravnomočnosti odločbe o odvzemu živali;«. Dosedanje trinajsta do petnajsta alineja postanejo štirinajsta do šestnajsta alineja.

V 45. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedilom »pravna oseba« doda vejica, besedilo »ali samostojni podjetnik posameznik« pa se nadomesti z besedilom »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«. V 4. točki se beseda »enaindvajsete« nadomesti z besedo »triindvajsete«. 5. točka se črta. Dosedanje 6. do 18. točka postanejo 5. do 17. točka. V drugem odstavku se za besedilom »podjetnika posameznika« doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«. V tretjem odstavku se besedilo »centralnega registra psov« nadomesti z besedilom »centralnega registra hišnih živali«.

V 46. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedilom »pravna oseba« doda vejica, besedilo »ali samostojni podjetnik posameznik« pa se nadomesti z besedilom »samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«. V drugem odstavku se za besedilom »podjetnika posameznika« doda besedilo »ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«.

46.a člen se spremeni tako, da se glasi: Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: 1. kot lastnik psa ne zagotovi označitve psa v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega zakona; 2. kot lastnik psa ne prijavi lastništva psa v predpisanem roku v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona; 3. kot lastnik psa ne posreduje predpisanih podatkov ob prijavi psa v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona; 4. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov ob prijavi psa v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona; 5. kot lastnik psa ne javi spremembe lastništva, pogina ali evtanazije psa, odtujitve ali pobega psa v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona; 6. kot pristojna veterinarska organizacija ali zavetišče ne vnese podatkov iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona v centralni register hišnih živali (peti odstavek 6. člena zakona); 7. poseduje žival s seznama prepovedanih vrst živali in ne gre za živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave (prvi odstavek 6.b člena zakona); 8. poseduje žival, ki ni na seznamu prepovedanih vrst živali niti na seznamu dovoljenih vrst živali, pa ne gre za osebe iz prvega odstavka 6.č člena tega zakona (prvi odstavek 6.č člena zakona); 9. kot skrbnik ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona; 10. kot skrbnik ne zagotavlja postopkov za preprečevanje napak v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju (drugi odstavek 7. člena zakona); 11. kot oseba, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihaja z njimi v neposreden stik, ne pridobi osnovnega znanja o živalih na usposabljanju iz četrtega odstavka 7.a člena tega zakona; 12. kot izvajalec usposabljanja iz četrtega odstavka 7.a člena tega zakona nima potrjenega programa usposabljanja (sedmi odstavek 7.a člena zakona); 13. kot izvajalec usposabljanja iz četrtega odstavka 7.a člena tega zakona ne vodi evidence v skladu sedmim odstavkom 7.a člena tega zakona; 14. ne zagotovi ločene namestitve bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali (drugi odstavek 8. člena zakona); 15. proda, odda ali podari hišno žival v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 10. člena tega zakona ali če oglašuje pse za namen prodaje ali drugačnega načina spremembe lastništva v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona; 16. kot skrbnik ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona; 17. kot skrbnik ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena zakona); 18. kot skrbnik na javnem mestu ne zagotovi fizičnega varstva psa tako, da je ta na povodcu (tretji odstavek 11. člena zakona); 19. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 20.b člena tega zakona; 20. kot izvajalec usposabljanja izvaja usposabljanja v nasprotju s tretjim odstavkom 20.b člena tega zakona; 21. kot imetnik zavetišča ne poroča najmanj dvakrat letno o opravljenih nalogah lokalni skupnosti, za katero izvaja javno službo, ter enkrat letno upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo (četrti odstavek 28. člena zakona); 22. kot imetnik zavetišča zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek, ki ni v skladu s cenikom zavetišča (četrti odstavek 31. člena zakona). Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba občine, če občina ne zagotavlja oskrbe zapuščenih živali v skladu s 27. členom tega zakona. Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 46.a členom se doda nov 46.b člen, ki se glasi: Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Ne glede na prvi in drugi odstavek spremenjenega 6. člena zakona lastniki tistih psov, ki so ob uveljavitvi tega zakona starejši od osmih tednov in mlajši od treh mesecev, zagotovijo označitev psa v skladu s prvim in drugim odstavkom 6. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg in 92/20).

Fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe novega 6.b člena zakona poseduje žival živalske vrste, ki je uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali, lahko poseduje to žival do njene naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe novega 6.b člena zakona: – zagotovi označitev živali in deponiranje odvzetega materiala za molekularno gensko analizo; – prijavi označeno žival upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, ki žival vpiše v centralni register hišnih živali ter – zagotovi izpolnjevanje predpisanih bivalnih razmer in oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Ob prijavi iz druge alineje prejšnjega odstavka se sporoči naslednje podatke: – o vrsti, spolu in starosti živali; – osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter kontaktne podatke lastnika. Ne glede na prvi odstavek tega člena označitev ni potrebna, če je žival že označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu. V primeru neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se z živaljo po izteku roka ravna v skladu z drugim odstavkom novega 6.b člena zakona. Če imetnik živali iz prvega odstavka tega člena ne želi več posedovati, jo lahko proda ali odda živalskemu vrtu ali zunaj Republike Slovenije, o prodaji ali drugi spremembi lastništva pa mora obvestiti upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

Fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe novega 6.č člena zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka novega 6.č člena zakona in poseduje žival ali živali živalskih vrst, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali ali na seznam prepovedanih vrst živali, lahko poseduje te živali do njihove naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe novega 6.č člena zakona: – zagotovi označitev živali; – prijavi označeno žival upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, ki žival vpiše v centralni register hišnih živali ter – zagotovi izpolnjevanje predpisanih bivalnih razmer in oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Ob prijavi iz druge alineje prejšnjega odstavka se sporoči naslednje podatke: – o vrsti, spolu in starosti živali; – osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter kontaktne podatke lastnika. Ne glede na prvi odstavek tega člena označitev ni potrebna, če je žival že označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu. V primeru neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se z živalmi po izteku roka ravna v skladu z drugim odstavkom novega 6.č člena zakona. Če imetnik živali iz prvega odstavka tega člena ne želi več posedovati, jo lahko proda ali odda živalskemu vrtu, osebam iz prvega odstavka novega 6.č člena zakona ali zunaj Republike Slovenije, o prodaji ali drugi spremembi lastništva pa mora obvestiti upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

Ne glede na 22. in 23. člen tega zakona, smejo osebe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona veljavno dovoljenje za gojitev v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gojiti te živali do izteka veljavnosti dovoljenja za gojitev oziroma najdlje pet let od uveljavitve tega zakona.

Občine zagotovijo izvajanje javne službe v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 31. člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Postopki glede zapuščenih hišnih živali, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg in 92/20).

Minister izda predpise iz osmega odstavka spremenjenega 6. člena, petega odstavka novega 6.a člena, devetega odstavka novega 7.a člena, desetega odstavka spremenjenega 31. člena in drugega odstavka novega 32.a člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, izda predpisa iz tretjega odstavka novega 6.b člena in drugega odstavka novega 6.c člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Novi 6.b, 6.c, 6.č in 7.a člen zakona ter 7., 8., 11., 12., 13. in 14. točka spremenjenega 46.a člena zakona se začnejo uporabljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona. Nova triindvajseta alineja prvega odstavka ter točki g) in h) spremenjenega drugega odstavka 15. člena zakona in spremenjena 4. točka prvega odstavka 45. člena zakona v delu, ki se nanaša na novo triindvajseto alinejo 15. člena zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 510-05/21-5/25 Ljubljana, dne 22. septembra 2021 EPA 1867-VIII Državni zbor Republike Slovenije Branko Simonovič podpredsednik