3. člen

(1)Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki jih je ustanovila država, morajo vsebovati napis “REPUBLIKA SLOVENIJA”. Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, morajo vsebovati ime lokalne skupnosti. Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, ki sta jih ustanovili država in ena ali več lokalnih skupnosti, morajo vsebovati napis “REPUBLIKA SLOVENIJA” in ime ene ali več lokalnih skupnosti.

(2)Označevalni znaki, s katerimi se označujejo zavarovana območja, vsebujejo navedbo lastnega imena zavarovanega območja, kot je določeno z aktom o zavarovanju.

(3)Na označevalnih znakih, s katerimi se označujejo naravne vrednote, se lastno ime naravne vrednote navede na informativnem znaku pod označevalnim znakom.

(4)Označevalni znaki morajo biti izključno v slovenskem jeziku, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prevodi v druge tuje jezike so lahko le na informativnem znaku, in sicer pod označevalnim znakom.

(5)Območje, ki je zavarovano in ima hkrati več statusov ali mednarodni status, se označi le z označevalnim znakom za zavarovano območje, ostali statusi se navedejo skupaj z logotipi, če so določeni, na informativnem znaku pod označevalnim znakom.

(6)Območje, ki ni zavarovano in ima hkrati več statusov, se označi le z enim označevalnim znakom za prevladujočo vsebino, drugi varstveni statusi se navedejo skupaj z logotipi, če so določeni, na informativnem znaku pod označevalnim znakom.

(7)Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena se mednarodni status območja označi s samostojnim označevalnim znakom, kadar obveznost izhaja iz ratificiranega ali podpisanega mednarodnega dogovora. V tem primeru se samostojni znak za območje, ki ima mednarodni pomen, oblikuje skladno z mednarodno določenimi pravili.