Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1C)

V Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in promet z orožjem v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 256 z dne 13. 9. 1991, str. 51), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 137 z dne 24. 5. 2017, str. 22).«.

V 2. členu se za besedo »izdelan« dodata vejica in beseda »predelan«.

3. člen se spremeni tako, da se glasi: Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije: Kategorija A: 1. eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji; 2. avtomatsko strelno orožje; 3. strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe; 4. strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo; 5. strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja; 6. vojaško orožje; 6.a avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje; 7. polavtomatsko strelno orožje s centralnim vžigom naboja: 7.a kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot 20 nabojev, 7.b dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot deset nabojev; 8.a polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60 centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost; 9. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje; 10. posebna oprema za orožje in orožje, na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del; 11. orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D; 12. orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine; 13. novo izdelano orožje, ki nima predpisanih označb; 14. eksplozivno orožje in njegovi deli. Kategorija B: 1. repetirno kratkocevno strelno orožje; 2. enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja; 3. enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov; 4. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre za strelno orožje s centralnim vžigom naboja; 5.b polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A); 6.b polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje; 7.b repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov; 8. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje; 9. polavtomatsko strelno orožje za civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A. Kategorija C: 1. repetirno dolgocevno strelno orožje z risano cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B; 2. enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi; 3. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah A in B; 4. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov; 5. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje; 6. strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1); 7. enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi. Kategorija D: 2. plinsko orožje; 3. reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja; 4. možnarji; 5.d hladno orožje; 6. zračno orožje; 7. orožje s tetivo; 8. električni paralizatorji; 9. razpršilci. Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča: – iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno drugače; – iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C) v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje; – iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti; – iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti; – iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje; – iz 5.d točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače. Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko orožje iz 5.d točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz 28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona. Za orožje se štejejo tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom določeno drugače. Za orožje se po tem zakonu ne šteje: 1. dekorativno orožje; 2. imitacije oziroma replike orožja; 3. starinsko oziroma staro orožje; 4. plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako orožje; 5. strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke. Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem. Pregled izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.«.

4. člen se spremeni tako, da se glasi: Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni, razen če s tem zakonom ni določeno drugače. 2. Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon. 3. Ognjeno strelno orožje je cevno orožje, ki izstreljuje šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma druge izstrelke z delovanjem smodnikovih plinov, je namenjeno njihovemu izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za njihovo izstreljevanje in je razvrščeno v kategorije A, B, C in 2., 3., in 4. točko kategorije D. Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem smodnikovih plinov, če: a) je videti kot strelno orožje in b) ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje. 4. Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov. 5. Dolgocevno strelno orožje je orožje, ki ni kratkocevno strelno orožje. 6. Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj. 7. Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj. 8. Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom. 9. Enostrelno orožje je orožje, ki nima nabojnika in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja ali v odprtino (nišo) za polnjenje ob zaklepu cevi. 10. Rekvizitno in akustično orožje je strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo v gledaliških predstavah, pri fotografiranju, pri snemanju filma in za televizijo, pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na športnih in drugih prireditvah in pri usposabljanju o ravnanju z orožjem, ipd. 11. Plinsko orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim specifikacijam za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje. 12. Plašilno-signalno orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter ga ni mogoče predelati tako, da bi se iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva, smodnikovih plinov, izstreljevale šibre, krogle oziroma drugi izstrelki. 13. Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja. 14. Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen. 15. Bistveni sestavni deli orožja so zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so razvrščeni v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi. 16. Starinsko oziroma staro orožje je ognjeno strelno orožje, ki je bilo izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893. 17. Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke. 18. Orožje s tetivo so loki, samostreli in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke. 19. Možnarji so naprave za pokanje s črnim smodnikom. 20. Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje. 21. Enovit naboj je naboj, ki ga sestavlja netilka, pogonski smodnik in izstrelek (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki), ki jih združuje tulec. 22. Strelivo s prebojnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro. 23. Strelivo z eksplozivnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira. 24. Strelivo z vnetljivim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu. 25. Strelivo z ekspanzijskim učinkom je strelivo, ki ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom. 26. Sestavni deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik. 27. Slepo strelivo je strelivo, ki ga sestavlja tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik ter je brez izstrelka (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki). 28. Pirotehnično strelivo je pirotehnični izdelek, ki se ob normalni rabi lahko uporablja le z orožjem. 29. Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja, in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji. 30. Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji, hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno kartico, ipd., ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad. 31. Električni paralizatorji so ročne naprave, ki z visoko električno napetostjo človeka začasno onesposobijo. 32. Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive ali druge aktivne snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju ali pa so namenjeni za obrambo pred napadi živali. 33. Onesposobljeno strelno orožje je strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se kakorkoli omogočila ponovna usposobitev tega orožja, in je pregledano s strani komisije iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona. 34. Posebna oprema za orožje vseh kategorij so cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za namestitev vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Namestitev naprave za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečim ali termičnim (IR) senzorjem na namerilno strelno napravo, ki je na orožju, se šteje za sestavni del orožja. Strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, so dovoljeni, če tako določajo predpisi o lovstvu. 35. Dekorativno orožje so predmeti, izdelani v dekorativne namene, ki jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje. 36. Imitacije oziroma replike orožja so predmeti iz materialov in sestavnih delov, ki so po zunanjem videzu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje. 37. Muzej pomeni organizacijo, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v: – zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene, skladno z veljavnimi predpisi ali – v namene kulturne dediščine, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. 38. Zbiratelj pomeni posameznika, pravno osebo ali podjetnika, ki ima dovoljenje za zbiranje orožja ter zbira in ohranja orožje, njegove bistvene sestavne dele ali strelivo za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali varstva kulturne dediščine. 39. Športni strelski mentor je oseba, ki je član strelske športne organizacije najmanj 3 leta in je najmanj 3 leta imetnik orožnega lista za športno orožje ter aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih z orožjem, ki ga daje v uporabo.«.

V 5. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita: »Lovsko orožje je strelno orožje kategorij B in C, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Za lovsko orožje veljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov s področja lovstva. Športno orožje je strelno orožje kategorije A, B, C in D, ki ga pod pogoji, ki jih določa ta zakon, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre kratkocevnega ali dolgocevnega strelnega orožja s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje kategorije A, ki ga je izjemoma dovoljeno zbirati na podlagi drugega stavka prvega odstavka 28. člena tega zakona.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi: Posest orožja pomeni neposredno dejansko oblast nad orožjem. Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest in uporabo za določen čas. Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi. Za nošenje orožja se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za prenašanje orožja gre, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov. Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja. Posameznik sme nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo. Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.«.

V 8.a členu se v prvem odstavku za besedo »prebivališče« doda besedilo »oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega,«, beseda »ali« pa se nadomesti z besedo »oziroma«.

V 9. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ognjeno strelno orožje ali njegovi bistveni sestavni deli, ki ga imajo v posesti in uporabi državni organi, morajo biti ob odsvojitvi posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v prvem odstavku 40. člena tega zakona.«.

V 11. členu se v prvem odstavku za besedo »prebivališče« doda besedilo »oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega,«. V četrtem odstavku se za besedo »lovišču« doda besedilo », skladno s predpisi o lovstvu,«. Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Obrazce vlog za izdajo orožnih listin in obrazce orožnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi ceno obrazcev orožnih listin, ki jo oseba plača pristojnemu organu. Obrazec orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, orožnega posestnega lista, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja, pooblastila za prenos orožja, potrdila za prenos in uporabo orožja, priglasitvenega lista, potrdila o onesposobitvi in evropske orožne prepustnice izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«. Enajsti odstavek se črta.

14. člen se spremeni tako, da se glasi: Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorije A, B, C in D, razen za orožje iz 6. točke kategorije C, v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine, ob upoštevanju pogojev iz tega zakona. Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je dopolnil 18 let; 2. da ni zadržkov javnega reda; 3. da je zanesljiv; 4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine; 5. da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja; 6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih. Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev iz drugega odstavka tega člena. Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za nošenje orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena. Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za prenos orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena. Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona. Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2., 3. in 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija na ustju izstrelka cevi 25 J ali več priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena. Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena pri imetnikih orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje najmanj vsakih pet let. Pri imetnikih priglasitvenega lista pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena najmanj vsakih pet let. Imetniki pooblastila za nošenje orožja oziroma pooblastila za prenos orožja, ki nosijo orožje poklicno, lahko ob vlogi za ponovno potrditev pooblastila oziroma ob vlogi za potrditev dodatnega pooblastila za nošenje oziroma prenos orožja predložijo zadnje veljavno zdravniško spričevalo, ki jim je bilo izdano v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 17. člena tega zakona se šteje, da ima posameznik izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje, če nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in če je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le te potreboval varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja. Posameznik mora vlogi za izdajo orožne listine predložiti potrdilo, ki ga izda predstojnik državnega organa na predlog neposrednega vodje, iz katerega izhaja, da posameznik nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in da zaradi narave dela potrebuje varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi: Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali neupravičene proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ali predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Če zoper posameznika teče kazenski postopek za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi: Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki nima veljavnega orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja ali pooblastila za prenos orožja ali mladoletni osebi, razen če zakon določa drugače. Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če: – je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil; – ga je sodišče z odločbo postavilo pod skrbništvo in mu imenovalo skrbnika zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil; – je odvisen od alkohola ali mamil; – okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja. Če zoper posameznika teče kazenski postopek ali postopek o prekršku za kaznivo dejanje ali prekršek iz prve alineje prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku oziroma postopku o prekršku.«.

Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi: Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena ima posameznik upravičen razlog za nabavo orožja iz 6.a točke kategorije A, 7. točke kategorije A in 8.a točke kategorije A, če: – posameznik predloži dokazilo, da je član strelske športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze ali strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe, – je posameznik v okviru strelske organizacije iz prejšnje alineje vsaj 12 mesecev pred vložitvijo vloge vključen v proces športne vadbe, – posameznik v okviru strelske organizacije iz prve alineje tega odstavka aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih, na katerih se uporablja orožje iz 6.a točke kategorije A ali 7. točke kategorije A ali 8.a točke kategorije A, – strelska tekmovanja iz prejšnje alineje priznava strelska organizacija iz prve alineje tega odstavka ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza in – orožje iz tretje alineje tega odstavka izpolnjuje pogoje, določene za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza. Posamezniku iz prejšnjega odstavka se iz razloga športa za nabavljeno orožje iz 6.a točke kategorije A, 7. točke kategorije A in 8.a točke kategorije A lahko izda orožni list, če predloži dokazilo, da tekmuje s tem orožjem na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prejšnjega odstavka. Posamezniku iz prvega odstavka tega člena, ki ne tekmuje na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se za orožje iz tega člena lahko izda dovoljenje za posest orožja.«.

V 18. členu se v prvem odstavku doda nov stavek, ki se glasi: »Zdravstveni zavod in zasebni zdravnik iz prejšnjega stavka pošljeta zdravniško spričevalo pristojnemu organu in osebnemu zdravniku.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Osebni ali drug zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja posameznika, ki ima v posesti orožje, in ki lahko vpliva na sposobnost posesti in nošenja orožja, mora o tem obvestiti pristojni organ. Pristojni organ po prejemu obvestila zdravnika uvede postopek za odvzem orožja ter posameznika pozove, da predloži novo zdravniško spričevalo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona v treh mesecih od prejema poziva in ga opozori na posledice, če tega ne stori. Če posameznik v tem roku ne predloži novega spričevala o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona ali če iz zdravniškega spričevala izhaja, da ni sposoben za posest ali nošenje orožja, se mu orožje in orožna listina odvzameta v skladu z 58. členom tega zakona.«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »zdravstvo« obakrat nadomesti z besedo »zdravje«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi: Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Preizkus znanja o ravnanju z orožjem se opravi po opravljenem usposabljanju o ravnanju z orožjem. Usposabljanje o ravnanju z orožjem izvaja izvajalec usposabljanja, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem. Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje: – ima odgovorno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona; – ima prostore in opremo za izvajanje usposabljanja; – ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje; – ima opredeljen program usposabljanja. Če se pri nadzoru ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, inšpektor iz 80. člena tega zakona določi rok, v katerem mora izvajalec usposabljanja zagotoviti izpolnjevanje predpisanih pogojev. Če izvajalec usposabljanja v danem roku ne izpolni predpisanih pogojev, pristojen inšpektorat poda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, predlog za odvzem dovoljenja iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa odvzame dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka. Preizkus znanja o ravnanju z orožjem iz 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona se opravi pred Komisijo za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Stroške preizkusa plača posameznik. Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, lovski pripravnik, ki je član lovske družine in predloži potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem po predpisih o lovstvu, in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem. V evidenci izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja se vodijo podatki o matični številki, firmi oziroma imenu, sedežu oziroma naslovu, datumu izdaje dovoljenja, imenu in priimku, EMŠO ter prebivališču zastopnika in odgovorne osebe izvajalca usposabljanja ter podatki o spremembah (vrsta, datum) in o vpisu v evidenco (organ, datum, zaporedna številka). Izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem vodijo evidenco o opravljenih preizkusih znanja. V evidenci o opravljenih preizkusih znanja se vodijo podatki o kandidatu (ime in priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče), datumu opravljanja preizkusa znanja, številki potrdila o preizkusu znanja in vrsti orožja, s katerim je opravljal preizkus znanja. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, določi vsebino programa usposabljanja o ravnanju z orožjem ter način in postopek opravljanja preizkusa znanja o ravnanju z orožjem.«.

V 21. členu se v drugem odstavku besedilo »iz 1. do 5. točke kategorije D« nadomesti z besedilom »iz 2. do 4. točke kategorije D«. V tretjem odstavku se za besedo »kategorij« doda besedilo »A,«, besedilo »iz 1. do 5. točke kategorije D in» pa se nadomesti z besedilom »iz 2. do 4. točke kategorije D ter«.

V 23. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču v skladu s predpisi o lovstvu in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati v skladu s šestim odstavkom 8. člena tega zakona. Minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča.«. V četrtem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V procesu športne vadbe oziroma na tekmovanju v športni panogi, v kateri se uporablja orožje in ki ima evidentiran uradni tekmovalni sistem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja šport, se sme orožje nositi tudi izven območja strelišča, če to zahtevajo mednarodna tekmovalna pravila.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.«.

V 24. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »Prepoved nošenja, uporabe in prenašanja orožja«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Orožja ni dovoljeno nositi, uporabljati ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.«. V tretjem odstavku se za besedo »nositi« doda vejica in beseda »uporabljati«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje, registrirano v kategorijo B, in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, ne sme skupaj z orožjem nositi ali prenašati ali hraniti snemljivega nabojnika, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje. Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, skupaj z orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje, če je orožna listina izdana iz upravičenega razloga iz prvega odstavka 17.a člena tega zakona ali če gre za polavtomatsko orožje iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A, ki je bilo razvrščeno v kategorijo B in vpisano v veljaven orožni list, dovoljenje za posest ali orožni posestni list pred uveljavitvijo tega zakona.«.

V 25. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Posameznik, ki zbira orožje in ima v zbirki orožje ali strelivo kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri, kako hrani orožje. Če zbiratelj odkloni ali ne omogoči policistu nadzora nad tem orožjem, policist o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Posameznik, ki zbira strelivo, mora voditi evidenco o količini in vrsti streliva, ki ga zbira.«.

26. člen se spremeni tako, da se glasi: Pravne osebe in podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v prostoru, ki je ustrezno tehnično zaščiten. Orožje in strelivo se mora hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali podjetnik svoj sedež, ali v svojih poslovnih enotah. O izpolnjevanju pogojev iz tega odstavka izda pristojni organ potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v vsaki poslovni enoti izven sedeža podjetja, v kateri hranijo orožje, zagotoviti vsaj eno odgovorno osebo. Odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Šteje se, da odgovorna oseba izpolnjuje pogoje, če ima veljaven orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za zbiranje orožja, pooblastilo za nošenje ali prenos orožja. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v osmih dneh po nastali spremembi obveščen pristojni organ. Odgovorna oseba mora omogočiti policistu in inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje, in vpogled v evidence. Če odgovorna oseba odkloni ali ne omogoči policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona nadzora nad tem orožjem ali vpogleda v evidence, policist oziroma inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona.«.

V 28. členu se v prvem odstavku v prvem stavku za besedilom »kategorije B, C in D« doda besedilo »ter orožje iz 6.a, 7. in 8.a točke kategorije A«, v drugem stavku se besedilo »ter hladno orožje« črta, za besedilom »iz kategorije A« pa se doda besedilo »ter hladno orožje iz točke 5.d kategorije D«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »prvega« nadomesti z besedilom »drugega stavka prvega odstavka«, beseda »tretjega« pa se nadomesti z besedo »drugega«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »Orožje kategorije A« doda besedilo »iz drugega stavka prvega odstavka tega člena«, besedilo », za katerega je ugotovljeno, da se ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija« pa se črta. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedilom »orožje in strelivo kategorije A« doda besedilo »in hladno orožje iz točke 5.d kategorije D«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko orožje iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena tudi razstavljajo v prostorih, ki so tehnično varovani. Orožje mora biti razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje za razstavljanje orožja.«.

V 35. členu se za 5. točko doda nova 5.a) točka, ki se glasi: »5.a) Posredovanje pri nakupu in prodaji orožja pomeni pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, prodajo ali dobavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje ali ureditev prenosa ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje znotraj države članice Evropske unije, iz ene države članice Evropske unije v drugo državo članico Evropske unije, iz države članice Evropske unije v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico Evropske unije.«. V 11. točki se za besedo »njegovih« doda besedilo »bistvenih sestavnih«.

V 36. členu se v besedilu člena, ki postane prvi odstavek, za besedo »podjetniki« doda besedilo »ter tuje pravne osebe«. Dodajo se novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: »Tuja pravna oseba iz prejšnjega odstavka je pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki lahko pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravlja dejavnost prometa z orožjem v Republiki Sloveniji prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji. Z ugotavljanjem skladnosti iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona se lahko ukvarjajo gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: – razpolagajo s strokovno usposobljenim osebjem in potrebno opremo ter prostorom, – v postopku ugotavljanja skladnosti zagotovijo neodvisnost in nepristranskost do organizacije ali proizvoda, ki ga ocenjujejo, – imajo zavarovanje odgovornosti za opravljeno delo, – hranijo vse zapise opravljenih pregledov orožja in njihovih rezultatov najmanj deset let. Za pridobitev dovoljenja za izvajanje ugotavljanja skladnosti in za odvzem dovoljenja se smiselno uporabljata določbi 39. in 41. člena, za nadzor nad izvajanjem ugotavljanja skladnosti pa se smiselno uporabljata določbi 80. in 80.b člena tega zakona.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi: Razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D sme trgovec dajati v promet na novo izdelano, predelano ali uvoženo ognjeno strelno orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, ki so preizkušeni, žigosani in označeni z jasno, trajno in enotno oznako po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Šteje se, da je orožje ali bistveni sestavni del orožja označen, če je iz oznake razvidno ime proizvajalca ali blagovna znamka, država ali kraj proizvodnje, tovarniška številka in leto proizvodnje ter model, če je to izvedljivo oziroma če je pri strelivu vsaka posamezna osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva. Oznak ni dovoljeno brisati. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način označevanja orožja. Trgovec lahko orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo proda le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, bistvenih sestavnih delov orožja in streliva, ter lahko sprejme v hrambo le orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, za katero je izdana ustrezna orožna listina. O prodanem orožju kategorij A, B in C mora trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, pa izda priglasitveni list in o tem takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec stalno prebivališče. Obliko in vsebino potrdil ter način obveščanja pristojnega organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Trgovec mora pri trgovini z orožjem in vodenju evidenc iz 77. člena tega zakona pravilno evidentirati in kategorizirati orožje v skladu s 3. členom tega zakona. Trgovec mora voditi evidence iz prejšnjega odstavka ažurno in podatke vanje vpisovati sproti oziroma najpozneje v osmih dneh od dneva nastanka razloga za vpis. Pri nabavi in prodaji ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje prek pogodb o prodaji na daljavo trgovec pred njihovo dostavo kupcu ali najpozneje ob dostavi preveri istovetnost kupca in veljavnost dovoljenja za nabavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje. Kupec mora prevzeti ognjeno strelno orožje, bistvene sestavne dele ognjenega strelnega orožja ali strelivo za ognjeno strelno orožje v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki.«.

V 41. členu se drugem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »ali ki prenaša orožje znotraj Evropske unije, uvaža ali izvaža orožje brez ustreznega dovoljenja na podlagi tega zakona«.

42. člen se spremeni tako, da se glasi: Kdor ima v posesti avtomatsko orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko orožje iz 6.a točke kategorije A, orožje iz 7. in 9. točke kategorije A, orožje iz kategorij B in C ali strelivo za tako orožje, ga lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, ga lahko odsvoji le osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja. O odsvojitvi orožja iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba v roku osmih dni obvestiti pristojni organ in mu izročiti orožno listino. Kdor ima v posesti onesposobljeno orožje iz 6. točke kategorije C, ga mora prijaviti pri pristojnem organu. Pristojni organ prijavljeno orožje evidentira in izda potrdilo o prijavi na podlagi potrdila o onesposobitvi orožja. Potrdilo o onesposobitvi orožja izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po pregledu orožja s strani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Podrobnejše pogoje glede onesposobitve in preverjanja onesposobljenega orožja določi minister, pristojen za notranje zadeve. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se onesposobljeno orožje iz 6. točke kategorije C lahko odsvoji tudi osebi, ki nima dovoljenja za nabavo orožja. O odsvojitvi tega orožja mora obvestiti pristojni organ v osmih dneh od odsvojitve tega orožja.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi: Posameznik sme lovsko orožje in strelivo za to orožje posoditi posamezniku, ki ima izdan orožni list iz razloga lova. Posameznik sme športno orožje in strelivo za to orožje posoditi posamezniku, ki ima izdan orožni list iz razloga lova oziroma športa. Posameznik, ki posodi orožje, izda posamezniku, ki si sposoja orožje, potrdilo. Posameznik sme posoditi orožje in strelivo za to orožje največ za 30 dni. Varnostnega orožja se ne sme posojati. Izjemoma lahko posameznik, ki ima izdan orožni list za varnostno orožje, pod njegovim nadzorom da v uporabo to orožje drugemu posamezniku za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, lahko iz svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in osebam, ki se ukvarjajo s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to dovoljenje pristojnega organa. Strelske organizacije lahko dajo orožje v uporabo svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz tretje, četrte, šeste, sedme ali osme alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu strelske organizacije, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja. Članu strelske organizacije lahko da v uporabo orožje za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču tudi njegov športni strelski mentor. Športni strelski mentor lahko da v uporabo članu iste strelske organizacije orožje tipa/vrste, ki ga ima registrirnega v orožnem listu najmanj 3 leta. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Pod pogoji iz prejšnjega stavka lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor. Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova. Kdor nosi ali prenaša izposojeno orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje ali posest orožja, ter potrdilo iz prvega, četrtega ali šestega odstavka tega člena. Vsebine in obrazce potrdil iz prvega, četrtega in šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.«.

V 58. členu se v drugem odstavku za besedilom »25. člena« doda besedilo »ali v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena«.

V 62. členu se v četrti alineji za besedilom »8. člena« doda besedilo »ali nosi ali uporablja v nasprotju z določbami 24. člena«.

V 67. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebujejo lovci za en kos ali več kosov orožja kategorije C in streliva zanj, uprizoritelji zgodovinskih dogodkov za en kos ali več kosov orožja iz 5. točke kategorije C in streliva zanj, in športni strelci za en kos ali več kosov športnega orožja iz 6.a in 7. točke kategorije A, kategorij B in C ter streliva zanj, če je to orožje registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja lovsko ali športno udejstvovanje ali tekmovanje oziroma uprizarjanje zgodovinskih dogodkov.«.

V 69.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Osebe, ki prebivajo ali imajo svoj sedež na območju Republike Slovenije, smejo nabaviti orožje iz 6.a in 7. točke kategorije A, orožje kategorije A, določeno v drugem odstavku 28. člena tega zakona, ter orožje kategorij B, C in D, razen orožja iz točke 5.d kategorije D, ali strelivo za to orožje v eni izmed držav članic Evropske unije in ga vnesti v Republiko Slovenijo na podlagi dovoljenja za nabavo orožja ali streliva v državi članici Evropske unije in po predhodni privolitvi pristojnega organa.«.

V 71.a členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Posameznik, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma državi članici Evropske unije, orožje ali strelivo pa želi nabaviti v Republiki Sloveniji in izvoziti iz Republike Slovenije v državo, ki ni članica Evropske unije, vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo in izvoz orožja ali streliva pri upravni enoti, ki je pristojna za prodajalca. Vlogi mora predložiti dovoljenje za nabavo in uvoz orožja, ki ga je izdal pristojni organ države, v kateri ima prebivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za nabavo in uvoz orožja v tej državi ne potrebuje dovoljenja. Upravna enota sme od posameznika zahtevati tudi dodatne podatke ali dokumente, če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja. Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo in izvoz orožja ali streliva pri upravni enoti iz prejšnjega odstavka tudi prek pooblaščenca, ki izpolnjuje pogoje za prenašanje orožja v Republiki Sloveniji. Dovoljenje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se izda po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Upravna enota, ki je pristojna za prodajalca, o izdaji dovoljenja odloča v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 258/2012/EU). Dovoljenje se izda največ za čas šest mesecev.«.

71.e člen se spremeni tako, da se glasi: Gospodarske družbe in podjetniki iz 36. člena tega zakona, druge organizacije ter tuji prevozniki smejo opravljati uvoz, izvoz ali tranzit orožja čez državno mejo z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. O izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo, pri izdaji predhodnega mnenja upoštevata, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa o izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja odloči v skladu z Uredbo 258/2012/EU. Dovoljenje se izda največ za čas 12 mesecev. Za potrebe državnih organov se sme uvoziti posebno opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za obrambo. Za uvoz, izvoz in tranzit streliva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja eksplozive. Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit orožja vsebuje: 1. ime in sedež pravne osebe ali podjetnika, 2. matično številko pravne osebe ali podjetnika, 3. količino orožja, 4. ime, blagovno znamko, tovarniško številko in kaliber orožja, 5. ime proizvajalca orožja, 6. kategorizacijo orožja v skladu s 3. členom tega zakona, 7. ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja ter ime in naslov kupca ali 8. prejemnika in končnega uporabnika, če ta ni enak prejemniku, 9. namen uvoza oziroma izvoza, 10. čas uvoza, izvoza ali tranzita, 11. vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter prevozno pot, 12. uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v katero se orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka. Ne glede na prejšnji odstavek sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zahtevati dodatne podatke ali dokumente, če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo orožje uvoziti oziroma izvoziti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju, ob prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in mu predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja. Pri izdaji dovoljenj za uvoz, izvoz in tranzit orožja v skladu s tem zakonom se uporabljajo tudi predpisi Evropske unije in Republike Slovenije, ki urejajo omejevalne ukrepe. O zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nemudoma obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.«.

V 73. členu se v četrtem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. tovarniška številka ali enotna oznaka na bistvenih sestavnih delih orožja, če je ta drugačna od oznake na zaklepišču posameznega strelnega orožja,«. Za 5. točko se doda nova 5.a) točka, ki se glasi: »5.a) država proizvajalka orožja oziroma država uvoza orožja,«.

V 78. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Podatki iz evidenc iz prve alineje prvega odstavka 74. člena, prve in druge alineje prvega odstavka 75. člena in prvega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 30 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje. Podatki iz evidenc iz osmega in devetega odstavka 19. člena, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena, tretje in četrte alineje prvega odstavka 75. člena, 76. člena in drugega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 20 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi: Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih osebah in podjetnikih opravlja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat). Nadzor nad izvajanjem določb 3., 4., 8., 10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 37., 42., 44., 45., 47., 48., 49., 53., 56, 67., 68., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d, 71.e in 71.g člena tega zakona opravlja policija, nad določbami 67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d in 71.e člena tega zakona pa tudi organ, pristojen za carino, vsak v skladu s svojimi pooblastili. V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji in inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), ki so usposobljeni za varno rokovanje z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih.«.

80.b člen se spremeni tako, da se glasi: Inšpektor ima poleg pooblastil, pristojnosti in ukrepov določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost: – zahtevati pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora; – zahtevati dokumente, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti prometa z orožjem ali civilnega strelišča ali uporabo orožja in streliva; – odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti v dokumentih, ki se nanašajo na dejavnost, promet ali uporabo orožja in streliva; – prepovedati osebi, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom, da opravlja neposredno delo z orožjem; – napotiti posameznika, ki izvaja streljanje, ali nosi, prenaša, hrani, posoja orožje v nasprotju z določbami 23., 24., 25., 26., 44. ali 56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena tega zakona; – napotiti odgovorno osebo, ki dopusti izvajanje streljanja ali nošenje, prenašanje, hranjenje, posojanje orožja v nasprotju z določbami 23., 24., 25., 26., 44. ali 56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena tega zakona; – predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin, dovoljenja za promet z orožjem, dovoljenja za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem oziroma dejavnost strelišča; – zaseči predmete ali dokumentacijo v zvezi s kršitvami iz tega zakona, ki so kot dokazi pomembni za odločitev in sprejetje ukrepov inšpektorja; – prepovedati izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; – prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z orožjem do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; – prepovedati izvajanje dejavnosti strelišča do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; – zahtevati prekinitev streljanja ali strelskega tekmovanja na strelišču do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti. Ukrep iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka lahko inšpektor izreče osebi, ki ni upoštevala predhodno izrečenega inšpekcijskega ukrepa za kršitve iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka ali pa je katero od ugotovljenih kršitev iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka ponovila prej kot v dveh letih od ugotovljene prve kršitve. Če posameznik iz pete alineje oziroma odgovorna oseba iz šeste alineje prvega odstavka tega člena v roku, ki ga določi inšpektor in ki ne sme biti krajši od dveh mesecev, ponovno ne opravi preizkusa znanja o ravnanju z orožjem, se šteje, da ni več izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona.«.

V 81. členu se v prvem odstavku v 1. točki besedilo »tretjim odstavkom 8. člena« nadomesti z besedilom »šestim odstavkom 8. člena«. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: »2. nosi ali prenaša orožje brez orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (osmi odstavek 8. člena);«. Za 2. točko se doda nova 2.a) točka, ki se glasi: »2.a) nabavlja, ima v posesti ali uporablja strelivo za plašilno-signalno orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene v nasprotju s šestim odstavkom 3. člena tega zakona;«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine ali potrdila o prijavi orožja ali potrdila iz prvega, četrtega ali šestega odstavka 44. člena tega zakona (deveti odstavek 8. člena in sedmi odstavek 44. člena);«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. ne upošteva prepovedi nošenja, uporabe in prenašanja orožja (prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena);«. Za 6. točko se doda nova 6.a) točka, ki se glasi: »6.a) skupaj s polavtomatskim ali repetirnim orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje s centralnim vžigom naboja, razen če ima zanj izdano ustrezno orožno listino (četrti in peti odstavek 24. člena);«. 7. točka se spremeni tako, da se glasi: »7. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja ali ne omogoči policistu, da preveri, kako hrani orožje, ali ne vodi evidence o količini in vrsti streliva (25. člen);«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);«. Za 9. točko se doda nova 9.a) točka, ki se glasi: »9.a) ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (šesti odstavek 40. člena);«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);«. 20. točka se spremeni tako, da se glasi: »20. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);«. Za 20. točko se doda nova 20.a), ki se glasi: »20.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz točke 5.d kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);«. V 29. točki se pika nadomesti s podpičjem, za 29. točko pa se doda nova 30. točka, ki se glasi: »30. prenaša, nosi ali uporablja orožje v nasprotju s četrtim odstavkom 44. člena tega zakona ali da v uporabo orožje v nasprotju z drugim, četrtim ali petim odstavkom 44. člena tega zakona.«. V drugem odstavku se za besedilom »prekrške iz« doda besedilo »2.a)«, za besedilom »6.« doda besedilo », 6.a)«, za besedilom »19.« pa se doda besedilo », 20.a)«.

V 81.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo 3.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi orožje kategorije A, B in C, za katerega nima ustrezne orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (deveti odstavek 8. člena in 10. člen).«.

V 82. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. ima v posesti orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (8. in 10. člen);«. 6. točka se spremeni tako, da se glasi: »6. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);«. Za 7. točko se doda nova 7.a) točka, ki se glasi: »7.a) prostorov, namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega zakona;«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (40. člen);«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);«. 15. točka se spremeni tako, da se glasi: »15. opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja (prvi odstavek 51. člena);«. 19. točka se spremeni tako, da se glasi: »19. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);«. Za 20. točko se doda nova 20.a) točka, ki se glasi: »20.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5.d točke kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);«. 21. točka se spremeni tako, da se glasi: »21. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);«. V 24. točki se pika nadomesti s podpičjem, za 24. točko pa se doda nova 25. točka, ki se glasi: »25. ki ravna v nasprotju s četrtim ali šestim odstavkom 44. člena tega zakona.«. V drugem odstavku se besedilo »20. in 22. točke« nadomesti z besedilom »20., 20.a in 22. točke«. V tretjem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi odstavek 51. člena);«. 10. točka se črta.

V 83. členu se v prvem odstavku v 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (deveti odstavek 8. člena);«. 7. točka se spremeni tako, da se glasi: »7. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati, ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);«. Za 7. točko se doda nova 7.a) točka, ki se glasi: »7.a) prostorov, namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega zakona;«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (40. člen);«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);«. 15. točka se spremeni tako, da se glasi: »15. opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja (prvi odstavek 51. člena);«. 18. točka spremeni tako, da se glasi: »18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);«. Za 19. točko se doda nova 19.a) točka, ki se glasi: »19.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5.d točke kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);«. 20. točka se spremeni tako, da se glasi: »20. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);«. 23. točka se črta. V drugem odstavku se za besedilom »19.« doda vejica in besedilo »19.a)«. V tretjem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi odstavek 51. člena);«.

V 83.a členu se v prvem odstavku besedilo »23. točke« nadomesti z besedilom »6.a), 20.a), 23. in 30. točke«.

Imetniki veljavnih orožnih listov, dovoljenj za posest orožja, orožnih posestnih listov, pooblastil za nošenje orožja, pooblastil za prenos orožja, dovoljenj za zbiranje orožja, priglasitvenih listov in evropskih orožnih prepustnic, ki so bili izdani za orožje, ki je razvrščeno v kategorije A, B, C ali D na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), njegova kategorija pa se ne ujema z razvrstitvijo v kategorijo v skladu s spremenjenim 3. členom zakona, morajo pri pristojnem organu vložiti vlogo za razvrstitev orožja v kategorije v skladu s spremenjenim 3. členom zakona v petih letih od uveljavitve tega zakona ter mu predložiti orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše spremembo kategorije. Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka mora biti orožje iz prejšnjega odstavka razvrščeno v skladu s spremenjenim 3. členom zakona pred dajanjem orožja na trg ali pred prenosom v drugo državo članico Evropske unije oziroma v tretjo državo. Če imetnik onesposobljenega orožja, ki mu je bil izdano potrdilo o onesposobitvi orožja pred uveljavitvijo tega zakona, to orožje prenaša ali nosi, ga mora pred prenašanjem ali nošenjem prijaviti pri pristojnem organu, ki ga razvrsti v 6. točko kategorije C. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

Ne glede na določbo prejšnjega člena morajo imetniki veljavnih orožnih listov, dovoljenj za posest orožja, orožnih posestnih listov, pooblastil za nošenje orožja, pooblastil za prenos orožja in evropskih orožnih prepustnic, ki so bili izdani za polavtomatsko orožje, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v kategorijo B: – pri pristojnem organu vložiti vlogo za razvrstitev orožja v kategorije v skladu s spremenjenim 3. členom zakona pred dajanjem na trg ali prenosom v drugo državo članico Evropske unije oziroma tretjo državo, v vsakem primeru pa v petih letih od uveljavitve tega zakona ali – v petih letih od uveljavitve tega zakona zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje orožja ali orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja. Vlogi za razvrstitev orožja iz prejšnjega odstavka v skladu s spremenjenim 3. členom zakona se ugodi, pristojni organ pa v orožno listino in v evidence vpiše spremembo kategorije, če je bil vpis tega orožja v orožne listine iz prejšnjega odstavka opravljen pred uveljavitvijo tega zakona, ali če imetnik izpolnjuje pogoje iz 17.a člena zakona. Če imetnik ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev orožja iz prejšnjega stavka, lahko ravna v skladu z drugo alinejo prejšnjega odstavka. Če orožje iz prvega odstavka tega člena ni razvrščeno v skladu s spremenjenim 3. členom zakona in imetniku zanj ni bilo izdano dovoljenje za zbiranje orožja oziroma imetnik tega orožja ni odsvojil ali zanj pridobil potrdila o onesposobitvi orožja, se mu orožje in orožna listina odvzameta. Dokler orožje iz prvega odstavka tega člena ni razvrščeno v skladu s spremenjenim 3. členom zakona, imetnik tega orožja ne sme dajati na trg ali prenesti v drugo državo članico Evropske unije oziroma v tretjo državo. Imetniki veljavnih dovoljenj za zbiranje orožja, ki so bila izdana za polavtomatsko orožje, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v kategorijo B, morajo ravnati v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena ter v petih letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoje za hrambo orožja kategorije A. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim odstavkom tega člena. Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim odstavkom tega člena. Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim ali petim odstavkom tega člena. Za prekršek iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba podjetnika, ki ravna v nasprotju prvim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.

Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe, ki imajo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z orožjem ali dejavnosti civilnega strelišča na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), morajo vložiti vlogo za uskladitev svojega poslovanja s kategorijami orožja v skladu s spremenjenim 3. členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Do dokončne odločitve o izdaji novega dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa z orožjem in dejavnosti civilnega strelišča veljajo dovoljenja, izdana za opravljanje dejavnosti prometa z orožjem in dejavnosti civilnega strelišča na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09). Predhodne privolitve za vnos orožja, dovoljenja za iznos orožja in dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja, ki so bila izdana trgovcem pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi, razen če so bila izdana za orožje, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred uveljavitvijo tega zakona razvrščeno v kategorijo B. Za vnos, iznos, uvoz, izvoz in tranzit orožja, ki je v skladu s spremenjenim 3. členom zakona razvrščeno v 6.a, 7. ali 8.a točko kategorije A in je bilo pred začetkom veljavnosti tega zakona razvrščeno v kategorijo B, morajo trgovci pridobiti novo dovoljenje za vnos, iznos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja v skladu s kategorijami iz spremenjenega 3. člena zakona ter pred njegovo izdajo uskladiti poslovanje v skladu s prejšnjim odstavkom. Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

Osebe, ki imajo v posesti orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje, ga morajo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona oziroma pred dajanjem na trg označiti z jasno, trajno in enotno oznako po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Trgovec mora orožje iz prejšnjega odstavka vpisati v evidence v skladu s 77. členom zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona oziroma pred dajanjem na trg. Posamezniki ter pravne osebe in podjetniki iz 21. člena zakona, ki posedujejo orožje iz prvega odstavka tega člena, morajo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona oziroma pred dajanjem na trg, njegovim prenašanjem, nošenjem ali uporabo pri pristojnem organu vložiti vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine za to orožje. Orožno listino izda pristojni organ, če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena zakona in če je orožje označeno v skladu s prvim odstavkom tega člena ter ga je dovoljeno imeti v posesti v skladu z zakonom. Orožje iz prvega odstavka tega člena se razvrsti v enako kategorijo, kot je bilo razvrščeno pred njegovo predelavo za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje strelno orožje. Če orožne listine za orožje iz prvega odstavka tega člena ni mogoče izdati v skladu z zakonom, se orožje kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, ter orožje kategorije B in C odvzame, orožje kategorije A, ki je prepovedano, pa odvzame in pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena. Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena. Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba podjetnika, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

Za odločanje o prekrških iz 43., 44. in 46. člena tega zakona, ki ga stori posameznik, je pristojna policija. Za odločanje o prekrških iz 43., 44., 45. in 46. člena tega zakona, ki ga stori pravna oseba, podjetnik ali odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba podjetnika, je pristojen inšpektorat iz 80. člena zakona. Ne glede na prejšnji odstavek je za odločanje o prekrških iz 43., 44. in 46. člena tega zakona pristojen tudi inšpektorat iz 80. člena zakona, če prekršek stori posameznik. Za prekrške iz 43., 44. in 46. člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Ob zamenjavi orožnih listin iz 43. in 44. člena tega zakona, prijavi orožja iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona in ob uskladitvi poslovanja iz 45. člena tega zakona se upravna taksa ne plača. Ob izdaji orožne listine iz 46. člena tega zakona za vso orožje, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje, pred uveljavitvijo tega zakona se plača upravna taksa za vlogo in odločbo po 1. in 3. tarifni številki Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZeIP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).

Dovoljenja za nabavo orožja, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi, pri registraciji nabavljenega orožja pa se upoštevajo določbe spremenjenega in dopolnjenega zakona.

Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena zakona pri imetnikih veljavnega orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje, najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona. Pri imetnikih veljavnega priglasitvenega lista pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka 14. člena zakona najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona.

Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po določbah spremenjenega in dopolnjenega zakona. Imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, sme v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine. Pristojni organ izda ustrezno orožno listino po zakonu, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena zakona. Ne glede na prejšnji odstavek se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če je bilo imetniku orožja iz prejšnjega odstavka izdano veljavno dovoljenje za zbiranje orožja in je orožje po določbah zakona dovoljeno zbirati. Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Za izdajo ustrezne orožne listine iz drugega odstavka tega člena se plača upravna taksa za vlogo in odločbo po 1. in 3. tarifni številki Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZeIP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO).

Do uskladitve zakona s spremenjeno razvrstitvijo orožja iz 6. točke kategorije D se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov določbe zakona, ki se nanašajo na orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, uporabljajo tako, da se nanašajo na orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, določbe zakona, ki se nanašajo na orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, pa se uporabljajo tako, da se nanašajo na orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J.

Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), z določbami spremenjenega in dopolnjenega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona. Do uskladitve predpisov iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo predpisi, izdani na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09), kolikor niso v nasprotju s spremenjenimi in dopolnjenimi določbami zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 213-05/19-11/76 Ljubljana, dne 16. julija 2021 EPA 851-VIII Državni zbor