Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F)

V Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 68/16, 54/17, 69/17 – popr., 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20) se v 3. členu v prvem odstavku za 15. točko doda nova 15.a točka, ki se glasi: »15.a »lahka motorna vozila« so invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, niso širša od 80 cm in so izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 60 z dne 2. 3. 2013, str. 52);«. V 29. točki se za besedo »inšpektorji« dodata vejica in besedilo »pooblaščene uradne osebe finančne uprave«. 30. točka se spremeni tako, da se glasi: »30. »posebna prevozna sredstva« so invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki jih uporabnik poganja z lastno močjo in omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, otroško kolo s pomožnimi kolesi, monokolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila;«. V 52. točki se črta besedilo »kolesa s pomožnim motorjem,«.

V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Občinski redarji na cestah v naselju (vključno z nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet), na občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajajo nadzor nad določbami tega zakona: – 5. člena (varstvo okolja), – 7. člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov), – prvega in drugega odstavka 16. člena (listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah), – 17. člena (izločitev vozila iz prometa), – 18. člena (čas trajanja izločitve iz prometa), – 19. člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila), – 27. člena (dolžnost upoštevanja pravil), – 31. člena (območje umirjenega prometa), – 31.a člena (območje skupnega prometnega prostora), – 32. člena (območje za pešce), – 33. člena (varnostni pas), – 34. člena (zaščitna čelada), – 35. člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila), – 37. člena (vožnja z vozilom po cesti), – 41. člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce), – 46. člena (najvišje dovoljene hitrosti), – 47. člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil), – 57. člena (približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem), – 61. člena (odpiranje vrat vozila), – 62. člena (zapustitev vozila), – 63. člena (označitev ustavljenih vozil), – 65. člena (ustavitev in parkiranje), – 67. člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide), – 68. člena (območja kratkotrajnega parkiranja), – 69. člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno), – 77. člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti), – 78. člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje), – 83. člena (udeležba pešcev v cestnem prometu), – 84. člena (označitev pešcev), – petega in šestega odstavka 87. člena (varstva otrok), – 88. člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena (prevoz oseb), – 92. člena (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu), – 93. člena (pogoji za udeležbo koles v cestnem prometu), – 94. člena (vožnja voznikov koles z licenco), – 95. člena (pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu), – 97. člena (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu), – 97.a člena (pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu), – 98. člena (prometna signalizacija), – 99. člena (svetlobni prometni znaki), – 100. člena (prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju).«.

V 15.a členu se v sedmi alineji beseda »tretjega« nadomesti z besedilom »prvega, tretjega«. Za sedmo alinejo se dodajo nove osma do deseta alineja, ki se glasijo: »– osmega, enajstega, petnajstega, šestnajstega, sedemnajstega, osemnajstega, devetnajstega in dvajsetega odstavka 30. člena, – 98. člena, – šestega odstavka 99. člena,«. Dosedanja osma alineja postane enajsta alineja.

V 19. členu se v prvem odstavku besedilo »v smislu 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke« nadomesti z besedilom »skladno s 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točko«. V tretjem odstavku se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in se doda besedilo »ki lahko poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila.«.

V 23. členu se v prvem odstavku na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. vožnja z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Za hujši prekršek se šteje: 1. prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, 2. vožnja z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika, ki ga vozi voznik v času prekrška, 3. vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, ali 4. vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja.«.

V 24. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo »indikatorjem alkohola v izdihanem zraku« povsod nadomesti z besedilom »indikatorjem alkohola«, besedilo »merilnikom alkohola v izdihanem zraku« pa se nadomesti z besedo »etilometrom«.

Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:

(1)Avtomatizirano vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi sistemi prve, druge ali tretje stopnje po mednarodnem standardu SAE J3016, ki lahko samostojno upravljajo vozilo v cestnem prometu brez ukrepanja voznika in izpolnjujejo vse pogoje za udeležbo v cestnem prometu, kot to določa zakon, ki ureja motorna vozila. Poleg tega mora biti avtomatizirano vozilo ali sistem za avtomatizirano vožnjo predhodno preizkušen na površinah, namenjenih cestnemu prometu.

(2)Na cesti se določi območje, kjer lahko proizvajalci avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo ta preizkušajo. Območje za preizkušanje avtomatiziranih vozil se označi s predpisano prometno signalizacijo, v skladu s predpisi, ki urejajo prometno opremo in prometno signalizacijo na cestah.

(3)Avtomatizirana vozila morajo biti označena s predpisano tablico »CAV«, ki je izdelana iz vremensko odpornih materialov in odseva svetlobo. Oblika, barva in minimalne dimenzije tablice »CAV« določene v predpisu, ki ureja dele in opremo vozil.

(4)Voznik avtomatiziranega vozila mora biti ves čas v pripravljenosti, tako da lahko v vsakem trenutku prevzame upravljanje avtomatiziranega vozila. Voznik avtomatiziranega vozila se šteje za voznika motornega vozila, kot to določa zakon, ki ureja voznike.

(5)Avtomatizirano vozilo sme med preizkušanjem voziti le voznik, ki ni voznik začetnik in je usposobljen za preizkušanje avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo.

(6)Da se ugotovi ravnanje voznika med preizkušanjem avtomatiziranega vozila, se mora voznika avtomatiziranega vozila med vožnjo spremljati in snemati z elektronskimi sistemi, vgrajenimi v vozilo. V primeru prometne nesreče ali prometnega prekrška podatkov ni dovoljeno spreminjati in morajo biti dani na razpolago pooblaščeni uradni osebi za obdobje 30 sekund pred prometno nesrečo ali prekrškom in 30 sekund po tem.

(7)Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena lahko proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo obdeluje največ eno leto, pristojni nadzorni organ iz 13. člena tega zakona pa v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora ali postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, vendar najdlje tri leta od njihove pridobitve. Po poteku rokov iz prejšnjega stavka se podatki izbrišejo.

(8)Proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo mora imeti sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo avtomatiziranega vozila povzroči tretjim osebam, v skladu s predpisi, ki urejajo obvezna zavarovanja v prometu, za čas preizkušanja takega vozila. Voznik mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar vozi avtomatizirano vozilo v prometu, pri sebi in ga mora na zahtevo pokazati pooblaščeni uradni osebi.

(9)Predhodna preizkušenost avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo iz prvega odstavka tega člena in usposobljenost voznika za preizkušanje avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo iz petega odstavka se dokazujeta na podlagi izjave proizvajalca avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo. Voznik mora imeti med preizkušanjem izjavo pri sebi in jo mora na zahtevo pokazati pooblaščeni uradni osebi.

(10)Proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo mora po elektronski poti obvestiti policijo in prometno-informacijski center o nameravanem preizkušanju takega vozila ali sistema. V obvestilu mora navesti podatke o proizvajalcu, odgovorni osebi proizvajalca, podatke o voznikih, ki bodo preizkušali avtomatizirano vozilo, podatke o avtomatiziranem vozilu, vključno s številko registrske tablice, podatke o opremi, ki se bo preizkušala, ter predviden cestni odsek in čas preizkušanja.

(11)Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega, osmega ali devetega odstavka tega člena.

(12)Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega, šestega, sedmega, osmega, devetega ali desetega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na avtocesto ali hitro cesto, lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.

(2)V promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih.

(3)Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.

(4)Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti in hitri cesti, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem pa ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.

(5)Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti in hitri cesti, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.

(6)Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.

(7)Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.

(8)Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo.

(9)Pri vožnji ponoči s kratkimi žarometi po avtocesti in hitri cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji, če: – so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila; – je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka ceste; – so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe dolgih žarometov.

(10)Na vozišču avtoceste in hitre ceste je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.

(11)Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči. Voznik vozila, ki je ustavil v sili, mora poskrbeti, da se vozilo takoj odstrani. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.

(12)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vožnja na odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.

(13)Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in ustavijo vozila: 1. nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, 2. izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil, 3. upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora uporabljajo cestninski nadzorniki, 4. finančne uprave pri opravljanju nalog pooblaščene uradne osebe, 5. policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in 6. inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.

(14)V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.

(15)Avtobus in tovorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila nad 3.500 kg je dovoljeno parkirati za največ 25 ur le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo. Če je promet tovornih vozil z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa omejen ali prepovedan za več kot 25 ur, je dovoljeno parkiranje za čas omejitve ali prepovedi prometa tovornih vozil.

(16)Motorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila do 3.500 kg je dovoljeno parkirati le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo.

(17)Voznik na notranji strani vetrobranskega stekla, na način, ki ga določi upravljavec avtoceste in hitre ceste, vidno označi čas in datum začetka parkiranja. Upravljavec avtocest in hitrih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, označi počivališča s predpisano prometno signalizacijo, ki voznike obvešča o dovoljenem času parkiranja ter obveznosti označitve časa in datuma začetka parkiranja na označenih parkirnih mestih.

(18)Vozilo, ki je parkirano zunaj označenega parkirnega mesta ali je parkirano na označenem parkirnem mestu več kot 30 dni, na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko v primeru zapuščenega vozila, poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila. Odstranjeno vozilo lahko upravljavec avtocest in hitrih cest po treh mesecih uniči ali proda. Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika vozila.

(19)Višino stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo vozila ter namestitev, odstranitev ali poškodovanje tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje, določi upravljavec avtocest in hitrih cest.

(20)Parkiranje samo priklopnega vozila na avtocesti in hitri cesti je prepovedano.

(21)Na vozilo, parkirano v nasprotju z določbo petnajstega in šestnajstega odstavka tega člena, za katero ni mogoče ugotoviti lastnika, se namesti tehnična naprava, ki preprečuje nadaljevanje vožnje. Tehnična naprava se odstrani po ugotovitvi lastnika ali najpozneje po tridesetih dneh po namestitvi. Če lastnik po tridesetih dneh ni ugotovljen, vozilo na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Namestitev in odstranitev tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje opravi upravljavec avtocest in hitrih cest na stroške lastnika ali voznika vozila. Lastniku ali vozniku vozila se zaračunajo tudi stroški poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja lastnika ali voznika vozila.

(22)Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej.

(23)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za: 1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog; 2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled; 3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč; 4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor; 5. pooblaščene uradne osebe finančne uprave pri opravljanju njenih nalog; 6. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti; 7. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog; 8. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare vozila obstanejo na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter 9. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.

(24)Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, sedmega, šestnajstega, sedemnajstega ali dvaindvajsetega odstavka tega člena.

(25)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega, trinajstega ali štirinajstega odstavka tega člena.

(26)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, osmega, desetega, enajstega, petnajstega ali dvajsetega odstavka tega člena.

(27)Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo enajstega, petnajstega ali dvajsetega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.

(28)Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo na avtocesti in hitri cesti v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

(1)Območje skupnega prometnega prostora souporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa v skladu z načeli cestnega prometa.

(2)Vozniki morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo pešcev.

(3)Pešci ne smejo v območju skupnega prometnega prostora namenoma ovirati voznikov.

(4)Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, in ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, ter pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.

(5)Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.«.

V 32. členu se v prvem odstavku za besedo »sredstev« dodata vejica in besedilo »voznikov lahkih motornih vozil«, za prvim stavkom pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.«.

V 34. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.«. V petem odstavku se v 1. točki za besedilom »potnik na kolesu,« doda besedilo »lahkem motornem vozilu,«.

V 35. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Voznik in učitelj vožnje se morata med vožnjo vzdržati vseh ravnanj, ki bi zmanjševala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.«. V tretjem odstavku se za besedo »avtomobil« črta vejica. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5)Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 3 kazenske točke.«.

V 40. členu se v drugem odstavku za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. če bi zaradi gostote prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na prehodu ceste čez železniško progo;«. Dosedanja 4. točka postane 5. točka.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Najvišja dovoljena hitrost vozila je: 1. na cestah v naselju 50 km/h; 2. v območju omejene hitrosti 30 km/h; 3. v območju skupnega prometnega prostora 20 km/h; 4. v območju umirjenega prometa in v območju za pešce 10 km/h.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je največja dovoljena hitrost v območju skupnega prometnega prostora 30 km/h ter na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.

(3)Na cesti zunaj naselij je najvišja dovoljena hitrost za vozila: 1. na avtocestah 130 km/h; 2. na hitrih cestah 110 km/h; 3. na vseh ostalih cestah 90 km/h.

(4)Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju skupnega prometnega prostora, se kaznuje: 1. z globo 40 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h; 2. z globo 130 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 3. z globo 500 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk; 4. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(5)Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v območju omejene hitrosti, se kaznuje: 1. z globo 40 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h; 2. z globo 130 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 3. z globo 500 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk; 4. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(6)Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje: 1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h; 2. z globo 120 eurov, če prekorači hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 3. z globo 250 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk; 4. z globo 500 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 do 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk; 5. z globo 750 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 40 do 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk; 6. z globo 1.200 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(7)Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje: 1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h; 2. z globo 60 eurov, če prekorači hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h; 3. z globo 120 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 do vključno 30 km/h; 4. z globo 200 eurov, če prekorači hitrost za več kot 30 do vključno 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 5. z globo 400 eurov, če prekorači hitrost za več kot 40 do vključno 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk; 6. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(8)Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje: 1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 20 km/h; 2. z globo 60 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 do vključno 30km/h; 3. z globo 120 eurov, če prekorači hitrost za več kot 30 do vključno 40 km/h; 4. z globo 250 eurov, če prekorači hitrost za več kot 40 do vključno 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke; 5. z globo 400 eurov, če prekorači hitrost za več kot 50 do vključno 60 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk; 6. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 60 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk.«.

V 47. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila: 1. 80 km/h: – za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in za takšna vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik, – za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov; 2. 70 km/h: – za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik, – za zgibne avtobuse; 3. 60 km/h: – za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med vožnjo stojijo, – za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti in hitri cesti; 4. 50 km/h: – za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo stojijo in za avtobuse mestnega potniškega prometa, – za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki, – za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg, – za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen na avtocesti in hitri cesti, – za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m, – za avtomatizirana vozila med preizkušanjem; 5. 30 km/h: – za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila; 6. 20 km/h: – za cestni turistični vlak.«.

V 48. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. 100 km/h: – za avtobuse brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo, – za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo, – za avtomatizirana vozila med preizkušanjem.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravila ravnanja v cestnem prometu, določena v tem zakonu, in pravila ravnanja, določena s postavljeno prometno signalizacijo, ne veljajo za vozila: 1. policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v cestnem prometu, 2. ki jih uporablja policija pri varovanju oseb iz uredbe, ki določa varovane osebe, kadar policisti izvajajo prevoz varovane osebe ali varovanja z varnostnimi vozili, 3. policije, Slovenske obveščevalno varnostne agencije in Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, kadar policisti, uradne osebe agencije ali Obveščevalno varnostne službe z njimi na podlagi dovoljenja državnega tožilca, preiskovalnega sodnika, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali ministra, pristojnega za obrambo, izvajajo prikrita preiskovalna dejanja, ali kadar policisti, uradne osebe agencije ali Obveščevalno varnostne službe z njimi izvajajo naloge, ki so neposredno povezane z izvajanjem prikritih preiskovalnih dejanj, vse iz svoje pristojnosti po zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in pooblastila policije, ali po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali zakonu, ki ureja zaščito prič, oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja delovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali po zakonu, ki ureja delovanje Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.

(2)Vozniki teh vozil morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.«.

V 51. členu se v drugem odstavku na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in se doda besedilo »pri čemer je primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, najmanj 1,5 m.«.

V 65. členu se v četrtem odstavku v 8. točki za besedo »policisti« dodata vejica in besedilo »pooblaščene uradne osebe finančne uprave«. V 20. točki se za besedo »prometa« doda besedilo »in skupnega prometnega prostora«. V 21. točki se besedilo »omejitvami, prepovedmi in obveznostmi« nadomesti z besedilom »omejitvami in prepovedmi«, pika na koncu stavka pa se nadomesti s podpičjem. Za 21. točko se doda nova 22. točka, ki se glasi: »22. kjer je to v nasprotju z obveznostmi, določenimi s prometno signalizacijo ali na prostoru, urejenem za parkiranje vozil, kjer je to časovno omejeno in plačljivo, če dnevna parkirnina ni plačana.«. V petem odstavku se besedilo »15. ali 20. točko« nadomesti z besedilom »15., 20. ali 22. točko«. V šestem odstavku se črta številka »17.,«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 17. točke četrtega odstavka tega člena.«.

V 73. členu se v prvem odstavku besedilo »označena s svetilko« nadomesti z besedilom »označena z odsevnim telesom«.

V 83. členu se v drugem odstavku besedilo »kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem« nadomesti z besedilom »kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h«. V devetem odstavku se besedilo »sedmega in osmega« nadomesti z besedilom »sedmega ali osmega«.

V 86. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »odsevni telovnik živo rumene ali oranžne barve« nadomesti z besedilom »odsevna dobro vidna zgornja oblačila živo rumene, oranžne ali živo rdeče barve«. Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. pooblaščene uradne osebe finančne uprave pri opravljanju njenih nalog;«. Dosedanji 5. in 6. točka postaneta 6. in 7. točka.

V 88. členu se štirinajsti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(14) Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 140 cm ali lažji od 36 kg, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren fizičnim lastnostim otroka. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 140 cm pa se smejo prevažati le na sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.«.

V 95. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Določbe tega zakona, ki veljajo za kolesarje, se smiselno uporabljajo tudi za voznike mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.«. Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.

V 97. členu se v prvem odstavku črta besedilo »in kolesarjev«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Določbe tega zakona, ki veljajo za kolesarje, se smiselno uporabljajo tudi za uporabnike posebnih prevoznih sredstev.«. Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek. Dosedanji sedmi odstavek se črta.

Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:

(1)Vozniki lahkih motornih vozil morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 km/h.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba invalidskih vozičkov na motorni pogon tudi na vozišču ceste v naselju, namenjene prometu motornih vozil, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 70 km/h ali ceste zunaj naselja.

(3)Določbe tega zakona, ki veljajo za kolesarje, se smiselno uporabljajo tudi za voznike lahkih motornih vozil.

(4)Vozniki lahkih motornih vozil morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča.

(5)Med vožnjo z lahkim motornim vozilom je prepovedano: – voditi, vleči ali potiskati druga vozila; – pustiti se vleči ali potiskati; – prevažati druge osebe, razen če je lahko motorno vozilo, skladno z navodili proizvajalca, konstruirano za prevoz oseb; – prevažati predmete, ki ovirajo voznika pri vožnji.

(6)Voznik lahkega motornega vozila mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

(7)Parkirano lahko motorno vozilo mora biti postavljeno tako, da ne ovira prometa.

(8)Uporaba lahkih motornih vozil, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h ali so širša od 80 cm, lahkih motornih vozil brez krmila in miniaturnih motornih vozil, v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu, če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo motornih vozil, motorne sani upravljati oseba, ki sme voziti motorno vozilo.

(9)Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik lahkega motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, četrtega, petega, šestega ali sedmega odstavka tega člena.

(10)Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik lahkega motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo osmega odstavka tega člena.«.

V 99. členu se v prvem odstavku za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. rdeča luč in prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju – dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, če je smer prosta;«. Dosedanje 2. do 6. točka postanejo 3. do 7. točka. V devetem odstavku se besedilo »2., 3., 4., ali 5.« nadomesti z besedilom »3., 4., 5. ali 6.«. V desetem odstavku se besedilo »1. ali 6.« nadomesti z besedilom »1., 2. ali 7.«.

V 101. členu se osmi in deveti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(8) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo 1., 2. ali 4. točke tretjega odstavka tega člena ter potnik, ki ravna v nasprotju z določbo 3. točke tretjega odstavka tega člena.

(9)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo 1., 2. ali 4. točke tretjega odstavka tega člena, in voznik, ki ravna v nasprotju z določbo petega odstavka tega člena.«.

V 105. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu: 1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE; 2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; 3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago; 4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic; 5. voznik, ki preizkuša avtomatizirano vozilo ali sistem za avtomatizirano vožnjo; 6. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila; 7. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila; 8. spremljevalec; 9. voznik začetnik; 10. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja; 11. voznik motornega vozila, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi; 12. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje prepoved vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto; 13. voznik, ki prevaža skupino otrok.«. Tretji odstavek se črta. Dosedanja četrti in peti odstavek, ki postaneta tretji in četrti odstavek, se spremenita tako, da se glasita: »(3) Voznika iz 1., 2., 3., 4., 5., 7., 9., 10, 11., 12. ali 13. točke prvega odstavka tega člena, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo: 1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 4 kazenske točke; 2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 8 kazenskih točk; 3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 16 kazenskih točk; 4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 18 kazenskih točk.

(4)Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo: 1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 4 kazenske točke; 2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 8 kazenskih točk; 3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 16 kazenskih točk; 4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zrak. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.«.

V 106. členu se v prvem odstavku v prvem stavku za besedo »presnovkov« črtata vejica in besedilo »ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo«, v drugem stavku pa se za besedo »snovi« črtata vejica in besedilo »ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo«. V tretjem odstavku se za besedo »vozila« dodata vejica in besedilo »učitelju vožnje in spremljevalcu«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost psihoaktivnih zdravil ali njihovih presnovkov v krvi ali slini, se voznika, učitelja vožnje ali spremljevalca napoti na kontrolni zdravstveni pregled v skladu z zakonom, ki ureja voznike. Ne glede na drugi odstavek tega člena se šteje, da voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec ni pod vplivom psihoaktivnih zdravil, če se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ugotovi, da je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec uporabljal psihoaktivna zdravila v skladu s predpisano terapijo in navodilom lečečega zdravnika.«.

V 107. členu se v prvem odstavku za besedo »nesreče« dodata vejica in besedilo »razen otroku,«. V drugem odstavku se besedilo »indikatorjem alkohola v izdihanem zraku« povsod nadomesti z besedilom »indikatorjem alkohola«, besedilo »merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom)« pa se povsod nadomesti z besedo »etilometrom«. V petem odstavku se besedilo »indikatorjem alkohola v izdihanem zraku« nadomesti z besedilom »indikatorjem alkohola«, besedilo »merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom)« pa se nadomesti z besedo »etilometrom«. V enajstem odstavku se besedilo »merilnikom alkohola« povsod nadomesti z besedo »etilometrom«. V dvanajstem odstavku se za besedo »vozila« dodata vejica in besedilo »učitelju vožnje in spremljevalcu«.

110. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba: – rešiti človeška življenja; – preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa; – preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.

(2)Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče: 1. ustaviti vozilo; 2. zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča; 3. pomagati poškodovanim; 4. obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije; 5. soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči; 6. ostati na kraju prometne nesreče I. kategorije toliko časa, kolikor je potrebno, da udeleženci v prometni nesreči dobijo podatke iz prejšnje točke, in izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči, oziroma osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke; 7. ostati na kraju prometne nesreče II., III. in IV. kategorije; 8. ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače; 9. vrniti se takoj na kraj prometne nesreče, če ga je zapustil zaradi odvoza ponesrečenca v bolnišnico ali zaradi obveščanja policije o prometni nesreči; 10. omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče.

(3)Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(4)Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, razen pešec, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena, če ima v organizmu: 1. več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali 2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(6)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 9. ali 10. točke drugega odstavka tega člena.

(7)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 105. člena tega zakona, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena, če ima v organizmu: 1. alkohol ali 2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(8)Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči udeleženi voznik motornega vozila iz drugega odstavka 105. člena tega zakona, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena, če ima v organizmu: 1. več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali 2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.

(9)Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo 7. ali 8. točke drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.«.

V 111. členu se deseti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(10) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora zdravnik odvzeti udeležencu prometne nesreče kri, urin, drugo telesno tekočino ali tkivo za analizo in v treh dneh od sprejema poškodovanega udeleženca prometne nesreče najbližji policijski postaji brezplačno posredovati podatke o vrsti telesne poškodbe udeležencev prometne nesreče (lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba).«.

Do drugačne ureditve v Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) se ne glede na 56. člen ZP-1 ne plačajo stroški postopka, če je storilec prekrška zoper varnost cestnega prometa ugotovljen na podlagi izjave lastnika vozila ali imetnika pravice uporabe vozila iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20).

Samoupravne lokalne skupnosti uskladijo svoje odloke v skladu s spremenjeno določbo 65. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba šestega odstavka 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18).

Do določitve starostnega pogoja za vožnjo lahkih motornih vozil iz 15.a točke prvega odstavka 3. člena zakona v zakonu, ki ureja voznike, sme lahko motorno vozilo v cestnem prometu voziti otrok od dopolnjenega 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-07/20-77/40 Ljubljana, dne 16. julija 2021 EPA 1569-VIII Državni zbor