Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest

(1)Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, zlasti:

-        organizacijsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest,

-        pravice in obveznosti izvajalcev,

-        način financiranja,

-        način podelitve, predmet in pogoje koncesije,

-        nadzor nad njenim izvajanjem.

(2)Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest.

(3)Koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

Ta uredba se ne nanaša na izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest na državnih cestah, na katerih na podlagi:

-        9. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF) naloge njihovega obnavljanja, upravljanja in rednega vzdrževanja izvaja Družba za avtoceste Republike Slovenije;

-        57. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18; v nadaljnjem besedilu: Zakon o cestah) naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem državnih cest opravlja koncesionar, ki pridobi koncesijo za upravljanje državnih cest.

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.kandidat je oseba, ki sodeluje v postopku izbire koncesionarja s podajo vloge za pridobitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi;

2.koncedent je Republika Slovenija;

3.koncesija je za namen te uredbe dovoljenje za opravljanje rednega vzdrževanja državnih cest v javnonaročniški obliki;

4.koncesionar je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja redno vzdrževanje državnih cest na podlagi koncesije;

5.konzorcij je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja, sklenjenega v skladu s 16. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja ter so koncedentu solidarno odgovorni;

6.obnavljanje državnih cest pomeni investicijska vzdrževalna dela v skladu z 18. členom Zakona o cestah;

7.začetek postopka podelitve koncesije je dan objave oddaje javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo javne ceste in javno-zasebno partnerstvo.

Gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja državnih cest opravlja na podlagi koncesije koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe.

Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in koncesijskem razmerju izvaja Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija), razen nalog in odločitev, ki so po tej uredbi izrecno v pristojnosti ministra, pristojnega za infrastrukturo, ali Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1)Gospodarska javna služba po tej uredbi se financira iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja državnih cest druga sredstva (npr. odškodnine, plačilo zavarovalnih škod), o njih obvesti koncedenta in jih uporabi za financiranje rednega vzdrževanja državnih cest.

(1)Predmet gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, za katero se podeli koncesija, je izvajanje rednega vzdrževanja vseh državnih cest na območju koncesije v času trajanja koncesije v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost državnih cest, nadzor nad stanjem državnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z letnimi pogodbami za izvedbo posameznih del rednega vzdrževanja in ob upoštevanju obsega sredstev, ki so v proračunu Republike Slovenije namenjena za redno vzdrževanje državnih cest.

(2)Podrobneje so vrste nalog iz prejšnjega odstavka in način njihovega izvajanja določeni v predpisu, ki ureja redno vzdrževanje javnih cest.

(1)Posamezna dela merjenja osnih obremenitev, vzdrževanja svetlobno-signalnih naprav, čiščenja in manjših popravil podajno lovilnih mrež za padajoče kamenje z brežin, manjših popravil visoko nateznih sidranih mrež za stabilizacijo brežin, manjših popravil drugih posebnih objektov za zaščito pred padanjem kamenja in skal na vozišče (npr. armirani nasipi, varovalne ponjave) in druga specializirana dela rednega vzdrževanja državnih cest, ki zahtevajo posebno opremo, katere zaradi obsega njene uporabe ni gospodarno uporabljati le na posameznem območju koncesije, ali za izvajanje katerih je potrebna posebna usposobljenost izvajalca, ki je ni smotrno zagotavljati le za posamezno območje koncesije, lahko direkcija odda ločeno v skladu s predpisi o javnem naročanju.

(2)Dela iz prejšnjega odstavka, ki jih koncesionar ne izvaja, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1)Obnavljanje državnih cest izvaja direkcija.

(2)Direkcija oddaja posamezna dela obnavljanja državnih cest v skladu s predpisi o javnem naročanju.

(1)Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega vzdrževanja javnih cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi (npr. redno vzdrževanje občinskih cest, javnih površin) ali tudi druge dejavnosti, pri čemer zagotovi ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(2)Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih načelih.

(3)Pri razporejanju posrednih stroškov se uporabijo sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.

(4)Določitev in spremembo sodil sprejme organ nadzora koncesionarja na predlog njegovega organa vodenja.

(5)Ista sodila se uporabljajo dosledno vsako poslovno leto.

(6)Ob koncu leta se ugotovijo odmiki dejanskih stroškov od ocene na enoto proizvoda ali storitve.

(7)Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe enkrat letno preveri revizor in poda pisno mnenje.

(8)Organ vodenja koncesionarja s sprejetimi in revidiranimi sodili seznani ministrstvo, pristojno za promet, v 30 dneh po izdaji mnenja revizorja iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za promet, lahko v 30 dneh od prejema obvestila o sprejetih in revidiranih sodilih ter mnenja revizorja zahteva, da organ nadzora koncesionarja ponovno odloča o njihovi ustreznosti.

(9)Če organ nadzora koncesionarja v roku iz prejšnjega odstavka ne odloči o ustreznosti sodil ali teh ne spremeni tako, da bi bila ustrezna, lahko koncedent uvede postopek za odvzem koncesije.

(10)Če koncesionar opravlja redno vzdrževanje cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi, sme skladišča materialov (npr. hladna asfaltna masa, sol, drobljenec) ter mehanizacijo in opremo za izvajanje zimske službe uporabljati za redno vzdrževanje cest izven obsega koncesije po tej uredbi le s predhodnim soglasjem koncedenta, danim za vsak primer posebej. Podrobneje se način izvajanja te obveznosti koncesionarja določi v koncesijski pogodbi.

(1)Redno vzdrževanje državnih cest se izvaja na devetih območjih koncesije, ki so grafično prikazana v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Posamezno območje koncesije obsega državne ceste in državne kolesarske povezave, določene v Prilogi 1 te uredbe. Koncesionar vzdržuje vse dele državnih cest, navedene v 8. členu Zakona o cestah, vključno s prometnimi površinami zunaj vozišča, kamor spadajo tudi površine za izločanje vozil iz prometa. Državno cesto na mejnem prehodu vzdržuje koncesionar v obsegu, kakor ga določa Zakon o cestah.

(2)Če je v času trajanja koncesije dana v javni promet nova državna cesta, državna kolesarska povezava ali prometna površina iz prejšnjega odstavka oziroma predana v upravljanje direkciji druga državna cesta na določenem območju koncesije, postane ta državna cesta, kolesarska povezava ali prometna površina ne glede na seznam državnih cest iz Priloge 1 te uredbe sestavni del državnih cest na tem območju koncesije. Koncesionar na tem območju jo prevzame na način in pod pogoji, ki veljajo za to območje. Ta določba se uporablja tudi za primer, ko občinska cesta, kolesarska povezava ali druga prometna površina s spremembo kategorizacije postane državna cesta, državna kolesarska povezava ali prometna površina.

(3)Za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest iz 7. člena te uredbe se podeli ena koncesija enemu koncesionarju za vsako posamezno območje koncesije. Isti koncesionar lahko pridobi več koncesij.

(4)V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen če se druga koncesija podeli krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli za deset let (v nadaljnjem besedilu: rok koncesije).

(2)Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3)Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v desetem letu od dneva začetka teka roka koncesije.

(1)Direkcija pred sklenitvijo vsakokratne letne pogodbe določi letni plan rednega vzdrževanja državnih cest, ob upoštevanju obsega sredstev, ki so v proračunu Republike Slovenije namenjena za redno vzdrževanje državnih cest.

(2)Koncesionar na podlagi letnega plana rednega vzdrževanja državnih cest, ob upoštevanju stanja državnih cest in vseh drugih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje rednih vzdrževalnih del, za vsak koledarski mesec pripravi izvedbeni program rednega vzdrževanja državnih cest in ga predloži direkciji v potrditev najpozneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.

(3)Koncesionar izvaja dela rednega vzdrževanja državnih cest v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja državnih cest in drugimi zahtevami predpisa, ki ureja vzdrževanje javnih cest, glede pogostnosti in časa izvajanja rednih vzdrževalnih del (npr. zimska služba, intervencijski ukrepi, pregledniška služba).

(4)Koncesionar izvaja dela rednega vzdrževanja državnih cest z materialom, ki ga zagotovi sam.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnegapartnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, in sicer z uporabo odprtega postopka ali konkurenčnega postopka s pogajanji, če v odprtem postopku ni predložena nobena dopustna vloga.

(2)Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu sprejme vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi direkcija.

(3)V razpisni dokumentaciji se določi predvideni okvirni obseg posameznih vrst del rednega vzdrževanja za posamezno območje koncesije v času trajanja koncesije.

(4)Koncesija za posamezno koncesijsko območje se podeli v ločenem sklopu javnega razpisa ali na podlagi samostojnega postopka javnega razpisa.

(1)Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.splošni pogoji:

-  da kandidat ali oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, določena v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);

-  da kandidat na dan, ko poteče rok za oddajo vlog, ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;

-  da se nad kandidatom ni začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, njegovih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, njegove poslovne dejavnosti niso začasno ustavljene, ali se v skladu s predpisi druge države nad njim ni začel postopek in ni nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;

-  da kandidat izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, in predpisi države naročnika. Šteje se, da kandidat izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kakor 50 eurov. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let do dneva oddaje vloge;

-  da pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države v zadnjih treh letih pred oddajo vloge pri gospodarskemu subjektu ni ugotovil najmanj dveh kršitev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za katero mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek;

2.tehnični pogoji:

-  kandidat ima na voljo ustrezno število objektov za izvajanje rednih vzdrževalnih del (vzdrževalna enota), ki so locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se s posamezne vzdrževalne enote izvaja redno vzdrževanje od 100 do 250 km državnih cest na posameznem območju koncesije in da je najbolj oddaljena točka državnih cest na območju koncesije od vzdrževalne enote oddaljena manj kakor 50 km po državnih cestah v upravljanju direkcije. Zahtevana opremljenost vzdrževalnih enot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;

-  kandidat ima na voljo ustrezno tehnično opremo, določeno v Prilogi 2 te uredbe;

3.kadrovski pogoji:

-  kandidat ima glede na število vzdrževalnih enot in dolžino državnih cest na območju koncesije zaposleno določeno število delavcev z določeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; kadrovski pogoji so podrobneje določeni v Prilogi 2 te uredbe;

4.ekonomski pogoji:

-  kandidat izkaže, da je imel v zadnjih treh koledarskih letih pred rokom za oddajo vloge skupni prihodek v višini, ki je za posamezno območje koncesije določen v Prilogi 2 te uredbe;

-  kandidat v zadnjih 365 dneh pred objavo obvestila o naročilu na portalu javnih naročil ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa;

5.reference:

-  kandidat izkaže reference, ki so določene v Prilogi 2 te uredbe.

(2)Pogoje iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka mora izpolnjevati koncesionar ob oddaji vloge in tudi ves čas trajanja koncesijskega razmerja.

(3)Če se kandidat poteguje za pridobitev več koncesij, se glede izkazovanja pogojev iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena ni dovoljeno sklicevati na zmogljivosti oziroma reference, ki jih je kandidat že uporabil za izkazovanje izpolnjevanja pogojev na drugem koncesijskem območju, razen če je za drugo koncesijsko območje postopek pravnomočen in mu koncesija ni bila podeljena ali če je bil postopek podelitve koncesije na drugem koncesijskem območju končan brez podelitve koncesije. Glede izkazovanja pogoja iz prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena kandidat, ki se poteguje za pridobitev več koncesij, izkaže skupni prihodek v kumulativni višini vseh območij koncesije, za katere kandidira. Vloge, v katerih se zmogljivosti oziroma reference ponavljajo v nasprotju s tem določilom, se zavrnejo.

(4)Kandidat, ki v vlogi nastopa s podizvajalci, se lahko glede izkazovanja pogojev iz 2. in 3. točke, prve alineje 4. točke ter 5. točke prvega odstavka tega člena sklicuje na zmogljivosti oziroma reference podizvajalcev, ki jih navede v vlogi, če ti podizvajalci poleg pogojev iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjujejo tudi pogoj iz druge alineje 4. točke prvega odstavka tega člena.

(5)Prejšnji odstavek ne velja za izkazovanje pogojev za dela, ki jih lahko v skladu s točko 3.3 iz Priloge 2 te uredbe opravlja kandidat sam.

(6)Podrobneje se način dokazovanja pogojev iz tega člena določi v razpisni dokumentaciji.

(1)Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (v nadaljnjem besedilu: konzorcij).

(2)Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, se vlogi priloži sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, v kateri so navedeni najmanj:

-        člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;

-        vodilni član konzorcija ali druga oseba, ki se ji pošiljajo sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije z učinkom za vse člane konzorcija;

-        ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;

-        medsebojna zaveza članov konzorcija, da so za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovorni solidarno.

(3)V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz 1. točke in druge alineje 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo. Pogoje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena lahko izkazujejo člani konzorcija skupaj. Druge pogoje lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, ki so navedeni v skupni vlogi, če ti podizvajalci poleg pogojev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjujejo tudi pogoj iz druge alineje 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

Merilo za izbiro koncesionarja je najnižja ponudbena vrednost rednega vzdrževanja državnih cest za koncesijsko območje.

(1)Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.

(2)O sklenitvi koncesijske pogodbe odloči vlada.

(3)Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade direktor direkcije.

(1)S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih je treba urediti v koncesijski pogodbi po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.

(2)V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.

(3)S koncesijsko pogodbo se za čas trajanja koncesije in na podlagi najugodnejše vloge določijo izhodiščne cene za posamezne vrste del rednega vzdrževanja in način njihove valorizacije, ki ne sme presegati 80 odstotkov letnega indeksa rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, kakor ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.

(4)Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu z letnim planom rednega vzdrževanja državnih cest iz prvega odstavka 13. člena te uredbe sklepata koncedent in koncesionar letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del rednega vzdrževanja po cenah, določenih v koncesijski pogodbi. Prva letna pogodba se sklene za čas od sklenitve koncesijske pogodbe do 31. oktobra tekočega leta. Vse nadaljnje letne pogodbe se sklepajo za čas od 1. novembra tekočega leta do 31. oktobra naslednjega leta.

(1)Koncesionar najpozneje v 20 dneh po prejemu sklenjene koncesijske pogodbe predloži koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj eno leto, v višini enega odstotka od okvirne vrednosti del po koncesijski pogodbi glede na cene posameznih postavk. Koncesionar podaljša garancijo najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti za najmanj eno leto ali do izteka roka koncesije.

(2)Bančno garancijo sme koncedent unovčiti, če koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.

(3)Bančno garancijo sme koncedent unovčiti tudi, če koncesionar bančne garancije iz prvega odstavka tega člena ne nadomesti pravočasno ali je sploh ne nadomesti.

(4)Bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko nadomesti tudi kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, ki izpolnjuje enake pogoje, kakor so zahtevani za bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1)Najpozneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe koncesionar sklene zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti rednega vzdrževanja državnih cest povzročil tretji osebi.

(2)Obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim soglasjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.

(2)Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika ali prevzemnika koncesije, v kateri je izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.

(3)Vlada zavrne soglasje za prenos koncesije, če:

-        prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvajanje koncesije;

-        je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 29. člena te uredbe;

-        bi bil prenos koncesije v nasprotju s predpisi o javnem naročanju.

(4)Če se prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s člani konzorcija, se pridobi soglasje vseh članov konzorcija.

(5)Koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kakor je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1)Če koncesionar odda določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, v ponudbi navede vse podizvajalce ter vsak del predmeta koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje.

(2)Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe ali če po podpisu koncesijske pogodbe zamenja podizvajalca, pridobi soglasje koncedenta. Koncesionar vlogi za pridobitev soglasja priloži:

-        sklenjeno pogodbo med koncesionarjem in podizvajalcem, ki vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka in pooblastilo, s katerim pooblašča koncedenta, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije plačuje neposredno podizvajalcem;

-        izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, ki je zamenjan, in

-        druge listine, zahtevane z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(3)Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz 1. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe, v primeru iz četrtega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 16. člena te uredbe pa tudi pogoje, ki se zahtevajo z navedenima določbama te uredbe.

(4)Če za koncesionarja določena dela v okviru koncesije izvajajo podizvajalci, koncedent ta dela neposredno plačuje podizvajalcem, če so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja javno naročanje. Koncesionar v ta namen svojemu računu oziroma situaciji predloži tudi račune oziroma situacijo podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

(5)Koncesionar je odgovoren koncedentu za delo podizvajalcev tako, kakor da bi delo opravljal sam.

Nadzor nad izvajanjem koncesije zagotovi direkcija.

(1)Koncesionar direkciji omogoči nadzor in predloži vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotovi sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, daje informacije v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogoči vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(2)Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na državnih cestah, ki jih koncesionar redno vzdržuje. Na zahtevo koncedenta omogoči koncesionar tudi stalni nadzor nad izvajanjem določenih rednih vzdrževalnih del.

(3)Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor nad ustreznostjo uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti ter nadzor izvajanja dejavnosti glede obsega izvedenih del, njihove kakovosti ter drugih značilnosti.

(4)Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in poteka tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, obravnavajo podatke o poslovanju koncesionarja kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.

Koncesijsko razmerje preneha:

-        zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;

-        zaradi prenehanja koncesionarja;

-        zaradi stečaja koncesionarja;

-        z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja;

-        z odkupom koncesije.

(1)Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2)Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(3)Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog glede pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda se da v pisni obliki.

(1)Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2)V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 22. člena te uredbe.

(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(4)Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega člana ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njim ali njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če drugi člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.

(1)Vlada z odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar:

-        ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;

-        po lastni krivdi ne izvaja koncesije in je zato ogrožena varnost prometa po državnih cestah;

-        pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;

-        ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 15. člena te uredbe;

-        krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;

-        ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih direkcija izda v okviru nadzora nad koncesijo;

-        ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; ta določba ne velja za dokončne odločbe, s katerimi so naložena določena redna vzdrževalna dela, dokler za ta redna vzdrževalna dela koncedent ne zagotovi sredstev v okviru koncesijskega razmerja.

(2)Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.

(3)Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.

(4)Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.

(1)Odkup koncesije je mogoč takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo mogoče redno vzdrževanje državnih cest učinkoviteje opravljati na drug način.

(2)Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:

-        izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;

-        povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za čas do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1)Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba rednega vzdrževanja državnih cest nepretrgano izvajana na celotnem koncesijskem območju, izvaja dotedanji koncesionar na tem območju dejavnost rednega vzdrževanja državnih cest pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ dve leti. Za sklenitev dodatkov k pogodbam se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(2)Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja rednega vzdrževanja po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene direkcija pogodbo za izvajanje nujnih del rednega vzdrževanja s koncesionarjem ali več koncesionarji na drugih območjih koncesije oziroma z gospodarsko družbo, ki ima sklenjeno koncesijsko razmerje z državo za redno vzdrževanje državnih cest, ki niso v upravljanju direkcije. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Direkcija objavi javni razpis za podelitev koncesij najpozneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.

(1)Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe z direkcijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje državnih cest na posameznem območju koncesije ali veljavno letno pogodbo, opravlja delo po tej pogodbi do izteka njenega roka ali uveljavitve pogodbe, sklenjene z izbranim koncesionarjem v skladu s to uredbo, če do poteka roka navedene pogodbe koncesijska pogodba za posamezno območje koncesije še ni sklenjena.

(2)Ob koncu dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka gospodarske družbe na zahtevo koncedenta predajo vso dokumentacijo o državnih cestah.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest (Uradni list RS, št. 64/12, 76/12 in 81/13).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00710-69/2021 Ljubljana, dne 15. julija 2021 EVA 2021-2430-0085 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Priloga 1: Območja koncesije in Seznam cest po območjih Priloga 2: Pogoji za koncesionarja